Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja

 

Jalla Jalla ob 20:20: Otvoritev razstave KRASNI NOVI SVET - Taja Ivančič

Razstava KRASNI NOVI SVET je posmeh današnji družbi. Absurdne podobe in skoraj grozljive situacije dajejo vtis, da bo razneslo vesolje, a je realnost že naslednji hip tesnobna in krhka; podrejena v dušečo shemo vsakdana.

 

Glasba izven:

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 20:00: Božji delec komorna opera

Komorna opera

Koprodukcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom, Slovenski tolkalni projekt – StoP
V sodelovanju s festivalom Unicum
Glasba: Pavel Mihelčič
Libreto: Milan Dekleva

Katja Konvalinka-sopran, Darko Vidic-bariton, Janko Volčanšek-basbariton; ansambel Slovenski tolkalni projekt, dirigentka Jerica Gregorc Bukovec, režiserka Eva Hribernik

Vstopnina: 12, 9 EUR

 

SOHO Ljubljana od 20:00: Zjvezdan Ružić Sextet

Zvjezdan Ružić - piano
Tomaž Gajšt - trumpet
Vojkan Jocić - sopran sax
Lenart Krečič - tenor sax
Luka Veselinović - bass
Adriano Bernobić - drums

Vstopnina: 5

 

Prulček Bar od 20:00: In Vibratum

Band In Vibratum je glasbena skupina sestavljena iz štirih fantov različnih starosti in poklicev. Skupina je nastala leta 2015, ko sta se na fakulteti spoznala Peter in Martin in začela preigravati raznorazne skladbe znanih izvajalcev. Kmalu se je zasedbi pridružil tudi Klemen, ki je svojo glasbeno pot začel kot basist skupine LSD (Lepi slovenski dečki). Končno zasedbo je band dobil po enem letu, ko se je bandu pridružil še Milan. Po preigravanju priredb in stvaritvi prvih avtorskih pesmi, si skupina želi prvih priložnosti in nastopov na odrih.

Zasedba:
Peter – vokal, kitara
Martin - kitara
Milan – bobni
Klemen – bas kitara

Brez vstopnine

 

Orto bar ob 21:00: Helstar (USA), Metalsteel (Si)

Ameriški power metal napad
Zgolj en dan po nastopu japonskih moderno zvenečih power metalk Bridear, se v Orto vračajo legendarni Helstar.
Helstar je eno ključnih imen ameriške power metal scene. Bend, ki ga vodi vokalist James Rivera, se je ob bendih, kot so Manowar, Iced Earth, Wintersbane, Pharaoh ipd. vpisal v nesmrtne metal anale z odličnima albumoma Distant Thunder in Nosferatu, čeprav tudi ostali albumi, kot sta Remnants Of War ter prvenec Burning Star, niso švoh. Močni riffi, epske strukture, zanimiva besedila in predvsem 100% metalskost benda so navdušili metalce povsod po svetu.
James Rivera je med drugim - ko so Helstar malce počivali - nastopal tudi kot vokalist prav tako kultnih Vicious Rumors, skupaj z domačimi nažigači Metalsteel pa je po Evropi ''haral'' v obliki vodje benda Sabbath Judas Sabbath. James je drugače skorajda slovenski državljan - vsaj po tetoviranem grbu sodeč (ja, Slovenija ga je dejansko tako navdušila!), njegovo prijateljsto ali kar bratstvo z Metalsteel pa se je ohranilo vse do danes.
Logično je torej, da bodo houstonske power metal legende podprli domači metal bojevniki Metalsteel, ki delajo na novem materialu, vsekakor pa ne moremo reči, da sploh počivajo - ali pa da so šli v pozabo. ''So tu, da vas civiliziraaaajo ...''

Vstopnina: 18 EUR na dan dogodka

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta - Trio Petric Zuber Kožar

Miha Petric - kitara
Željko Zuber - bass
Žiga Kožar – bobni

Željka Zubra  poznamo kot basista  zasedbe HARI MATA HARI in studijskega  glasbenika. Leta 1998 se je preselil v ZDA in več kot desetletje sodeloval z izvajalci kot so Unit-e, Monique Miller band, Cloudy, Ski Johnson, itd. V tem obdobju je hkrati deloval kot studijski glasbenik za BET (Black Entertainment Television), kjer je sodeloval s številnimi glasbeniki, med drugimi tudi z Whitney Houston in Jay-Z.
Miha Petric svoj ustvarjalni pečat pušča v jazz-rock- fusion skupini Moonlight sky, s katero so izdali tri albume. Sodeluje v klasičnem duetu z Ravijem Shrestho, v etno zasedbi z makedonsko pevko Marto Kostursko ter s pesnikom in kitaristom Andražem Poličem.
Dejaven je pri številnih gledaliških in filmskih projektih, bodisi kot avtor glasbe ali inštrumentalist.
Žiga Kožar nastopa z raznimi zasedbami v Sloveniji in tujini, med drugimi z:  Peter Erskine, Stu Hamm, Jackie Marshall, Nataša Tasić, Grupa September, Imer Traja Brizani, Dejan Pečenko, Zdenka Kovačiček, Mike Sponza, Kornelije Kovač, SoulActivation & amp; Rok Golob, Big band RTV Slo, Simfonični orkester RTV, Sabrina Hebiri, Maja Keuc, Tedi Spalato, Neisha, Jadranka Juras, Maja, Trkaj, Janez Zmazek Žan, Boris Bele, The Stroj….

Brez vstopnine

 

Teater, odrske deske, gledališče, in...:

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 18:00: Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir

Veličastnih 7, Ta hud abonma in za izven
Režija: Silviu Purcărete

Po romanu Leva Tolstoja

Priredba in režija: Silviu Purcǎrete

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom

Tolstojeva dela so velikanske freske sveta. Kar sedemkrat je prepisal ep Vojna in mir, skice in beležke zanj so polnile visoke omare. "Vsako umetniško delo doseže najvišjo stopnjo tedaj, ko človek pozabi na njegov umetni nastanek in občuti njegovo bivanje kot resničnost. Pri Tolstoju je to vzvišeno slepilo večkrat popolno." (Stefan Zweig)

Romunski režiser Silviu Purcǎrete, ki živi v Franciji ter ustvarja v najuglednejših opernih in gledaliških hišah vsega sveta, se bo skupaj s slovenskimi igralci in s svojimi stalnimi umetniškimi sodelavci junaško lotil priredbe in uprizoritve tega dela. "Vojna in mir, o katerih govorimo, sta iz iste snovi. Prve ni brez drugega. Mir se rodi iz vojne in tako že tudi sam vsebuje njene zasevke," pravi Purcǎrete. Pomembna iztočnica za številne Purcǎretove predstave je občutenje apokalipse, tisti trenutek, v katerem človek skorajda opusti upanje na odrešitev; ravno v tem ključnem trenutku se začnejo njegovi bogati gledališki svetovi.

Vojna in mir bo osrednji dogodek festivala Tolstoj, iskalec resnice, ki smo ga za leto 2017 zasnovali v Cankarjevem domu. "Nasilje, čustva in krutost gledalce popeljejo na prav posebno potovanje, kjer lahko na lastni koži občutijo vero, upanje, bolečino in ljubezen," so zapisali leta 2012, ko je Goethejev in Purcǎretov Faust očaral obiskovalce mariborske Evropske prestolnice kulture.

Vstopnina: 15, 19, 21, 25, 13 EUR

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Vojna in mir

Vojna in mir (prva knjižna objava 1869) Leva N. Tolstoja je s svojimi impresivnimi tisoč petsto stranmi tako rekoč pojem vsakršne obsežnosti. In čeprav je obdobje, v katero je umeščeno dogajanje, razmeroma kratko (1805–1812, v epilogu še 1820), je vtis epske širine neizpodbiten. Kljub natančno določenemu zgodovinskemu okviru in kljub opisom realnih dogodkov, podprtim z množico avtentičnega dokumentarnega gradiva, pa delo Vojna in mir ni le kronika nekega časa, ni zgodovinski roman, temveč je roman o zgodovini ali, natančneje, roman o vprašanju, kdo ustvarja zgodovino ter kakšna je v tem neobvladljivem in neustavljivem toku posameznikova odgovornost. Tej temi se je avtor zlasti v drugi polovici romana posvetil neposredno in izrecno v smislu filozofije zgodovine, v zgodbi o treh široko razvejenih aristokratskih družinah pa jo je obdelal tudi povsem konkretno. Iz ozadja razkošno zajetega konteksta izstopajo značajsko markantne osebe, katerih dejanja, razmisleki, dvomi in spoznanja zrcalijo vso kompleksnost, celo anarhičnost dinamičnega časa, in ob velikopoteznem zamahu, ki poskrbi za konsistentnost celote, se avtorju z nezmotljivim čutom za dramatično posreči ustvariti serijo razgibanih, prepričljivih prizorov, katerih občečloveška vsebina nas nagovarja še danes. Mir, ki ni nikoli zares mir, bitke, ki besnijo na oddaljenem ozemlju, zlovešči kremplji vojne, ki se stegujejo vse do odmaknjenih podeželskih posestev in velemestnih salonov … Zveni znano?

Velika dela fascinirajo. Ta fascinacija je nevarna, saj zaradi nje sanjamo o nemogočem. Kako na odru v samo nekaj urah poustvariti tako bogato in prostrano delo, kot je Tolstojev roman? Roman, pri katerem je njegova dolžina celo vir njegove lepote, bogastva in resnice. Roman, ki ga je nemogoče povzeti. Roman, poln nežnosti in krutosti, ki na ozadju velikanske zgodovinske freske prinaša izvirno in cinično meditacijo o tragičnosti zgodovine. Na odru ne bomo videli natančne kronologije tragičnih usod Bolkonskih, Rostovih, Bezuhovih in drugih ruskih aristokratov znotraj vrveža napoleonskih vojn. Niti vseh zapletenih ljubezenskih zgodb v primežu časa in nesreč. Niti vseh političnih kombinacij, ki vznikajo in se obnavljajo v neprestano trgajoči se Evropi. Uprizoritev ne bo nikakor mogla nadomestiti branja romana. Vabim vas torej, da ste priča, kako lahko v domišljiji skupine umetnikov danes odzvanjajo nekatere figure in dogodki Evrope, kot jo je pred 150 leti opisal veliki pisatelj. Njegovo sporočilo ni preveč spodbudno: vojna in mir, o katerih govorimo, sta iz iste snovi. Prve ni brez drugega. Mir se rodi iz vojne in tako že tudi sam vsebuje njene zasevke.

Veliki oder ob 19:30: Antigona

"Iz modrih ust izvira slavni rek: kogar je bog udaril s slepoto, vidi večkrat dobro v tem, kar je zlo."

Antigona je poleg Kralja Ojdipa najpomembnejša med sedmimi ohranjenimi Sofoklovimi tragedijami, zmeraj znova in v vsakem zgodovinskem trenutku drugače vredna uprizarjanja. Tako rekoč večno jo delajo njeni dramski liki z naslovnim na čelu, klasična zgradba, vprašanja, ki jih postavlja, in odgovori, ki jih daje sama, še bolj pa tisti, ki jih poišče vsakokratna dramaturško-režijska postavitev: razmerje med napisanimi in nenapisanimi zakoni, obseg človekovih (tudi mrličevih) temeljnih pravic, moč argumenta in argument moči …

Antigona kot upornica demonstrira svojo osebno voljo nad državnim ukazom. Popolnoma se zaveda, kaj pomeni njeno dejanje in kaj tvega z njim. Je spodbuda za njeno dejanje res pravica mrtvega brata do pokopa? Če gre Antigoni samo za to, da opravi obred za umrlim bratom, da bo šla lahko njegova duša onkraj, zakaj izvede pokop dvakrat? Dejstvo, da opravi obred dvakrat, odpira druge možne interpretacije.
Kreontov argument, da Polinejk ne zasluži pokopa, ker je izdajalec, morda ni povsem prepričljiv, vendar tudi Antigonin argument, da je mrtve treba pokopati, ker to zahtevajo starodavni (božji) zakoni, vzbuja pomisleke. Verjetno gre za nekaj več kot pokop mrtveca ali posmrtno kazen. Živi so tisti, ki spoštujejo zakone ali jih ne spoštujejo. Pri tem je morda pomembnejše, kdo se mora komu podrediti. Čigavi zakoni so veljavni in kdo ima zadnjo besedo.
Eduard Miler

Mala drama ob 20:00: Ljudski demokratični cirkus Sakešvili

"Kdo vendar smo?"

V Dramo prihaja z nagrado Slavka Gruma za leto 2016 nagrajen Ljudski demokratični cirkus Sakešvili iz totalitarne državice, kjer je vse omejeno in regulirano. Celo za samozadovoljevanje, samomor ali srečo je treba imeti bon. Enakost je prignana do konca, niti spolov ni več, ljubezen pa je ena sama, do "doživljenjskega" predsednika, ki mu je tako kot vsem drugim v tej državi ime Sakešvili. Vendar se avtor rokgre bolj kot z diktaturo ukvarja z njenimi žrtvami, z državljani, ki nastopajo oziroma kar živijo v cirkusu, v katerem predstava in občinstvo nista ločena. Svojo identiteto so izgubili že zdavnaj, in ko se razširi novica o predsednikovi smrti, se ne morejo več spomniti, kdo in kaj so bili nekoč, kot tudi ne morejo postati nekaj drugega in na novo zaživeti. Svoboda je preveč strašljiva, prinaša tveganja, ki jim niso (več) kos.
Skozi niz absurdno komičnih situacij govori Ljudski demokratični cirkus Sakešvili predvsem o tem, kako nenehno "pranje možganov" spira človeku tudi osebnost, dostojanstvo in vse tisto, kar ga kot človeka sploh določa.

Mala drama ob 21:30: O Ljudskem demokratičnem cirkusu Sakešvili

Sakešviliji, ki se bodo po predstavi z vami pogovarjali o uprizoritvi so

: režiser, dramaturginja, oblikovalec prostora, luči in videa, igralci in igralke. Debati o tem, kako nenehno "pranje možganov" spira človeku tudi osebnost, dostojanstvo in vse tisto, kar ga kot človeka sploh določa, se bo pridružil še avtor drame.

Vstop je prost.

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:00: Mi, evropski mrliči

Režija: Sebastijan Horvat

Dramaturgija in adaptacija: Milan Marković Matthis

Igrajo: Damjana Černe, Brane Grubar k. g., Željko Hrs, Alja Kapun k. g., Boris Kos, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Stane Tomazin, Matija Vastl in Jožica Klančišar k. g., Andreja Škof k. g., Dare Škof k. g., Nevenka Peclin k. g.

Predstava se ukvarja s smotrnostjo tako imenovanega angažiranega gledališča in z vprašanjem, kakšen smisel ima ta angažma v sistemu, ki ne samo da ne prepoveduje kritike, ampak jo predstavlja kot bistveni del umetniškega tržišča. V trenutkih krize, ko postaja ta niša vse večja in pomembnejša, je vse bolj jasno, da ne odpira možnosti za spremembe, ampak zgolj omogoča podaljševanje statusa quo.

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

MGL (Veliki oder) ob 19:30: Trač ali Mnogo hrupa za nič - predpremiera

Le kaj je tisti nič, okoli katerega se v tej Shakespearovi komediji zganja toliko hrupa? Je to trušč bitk, o katerih govorijo vojaki? Kje pa, saj so vsi čisto presrečni, da so spet doma v Mesini. Je to ljubezen na prvi pogled, ki začara mladega vojaka Klavdija, ko ugleda prelestno Hero? Nikakor. Hero mu ljubezen prav odkrito in nežno vrača. Niti ni ta hrup odmev glasnega zbadanja med svojeglavo Beatrice in nad ljubeznijo vzvišenim Benediktom, kajti njuno sočno pričkanje dozori v strastno ljubezen. Nič, ki povzroča ves ta hrup, so govorice, ki jih seje mrki in zli Don Juan. Z obrekovanjem Hero skorajda uniči dekletovo poroko, saj ženin Klavdijo nasede njegovim podtikanjem, sredi poročnega obreda odvihra iz cerkve ter pusti presenečeno nevesto samo pred oltarjem. Medtem dobro merjeni trač, da jo Benedikt na skrivaj ljubi, omehča trmoglavo Beatrice. Benedikt sam pa je prav tako žrtev govoric, kajti zaradi njih je vse bolj prepričan, da so Beatricine bodice v resnici samo zamaskirane ljubezenske izjave …
Mnogo hrupa za nič je ena izmed najbolj slavnih Shakespearovih komedij, ki jo bodo to pot odeli v bolj muzikalno opravo komedijski libretist Gašper Tič, skladatelj Davor Herceg in režiser Jaka Ivanc. Čedni mladi vojaki in lepa dekleta, dve prepleteni ljubezenski zgodbi, ščepec zlohotnega obrekovanja, nekaj spretnih spletk in za nameček še ples v maskah ob živi godbi – vse to preko smeha vodi srečnemu koncu naproti.

 

SiTi Teater ob 20:00: Maestro (TM): Odpuljen spopad za impro prestol - licenčno improvizacijsko tekmovanje

Vstopnina: 6-10 EUR

 

10KA klub smeha od 20:30: 10kin Večer Novega #94, stand-up / impro

Vstopnina: 4EUR

 

Narodni muzej Slovenije ob 17:00: Svetovni dan turističnih vodnikov, vodeni ogled muzeja

Vstopnina: po ceniku, za vodstvo ni doplačila

Ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov vas vljudno vabimo na vodeni ogled po Narodnem muzeju Slovenije.

Vodi Mojca Horjak, turistična vodnica.

 

Slovenski gledališki inštitut od 18:00: Jože Babič, vsestranski gledališki človek

Pogovor ob 100-letnici rojstva

V Slovenskem gledališkem inštitutu bomo z gosti na pogovoru v torek, 21. 2. ob 18. uri spregovorili o Jožetu Babiču s kritiškega in teatrološkega vidika. Sodelovali bodo: Bogomila Kravos, teatrologinja in samostojna raziskovalka, Mojca Kreft, dramaturginja in teatrologinja, Jernej Novak, gledališki kritik in teatrolog, ter Anton Peršak, režiser in avtor knjige Med stvarnostjo in domišljijo (o režiserju Jožetu Babiču). Pogovor bo povezovala Ana Perne, teatrologinja iz Slovenskega gledališkega inštituta.

Lepo vabljeni!

Igralec, gledališki, filmski in televizijski režiser ter pedagog Jože Babič se je rodil 13. februarja 1917 v Povžanah pri Materiji. Ob stoletnici njegovega rojstva bodo v številnih krajih v Sloveniji in zamejstvu potekale prireditve, s katerimi se bomo spomnili pomembnega slovenskega ustvarjalca. Pri pripravah dogodkov smo se povezali: Občina Hrpelje-Kozina, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Slovenska kinoteka, Muzej slovenskih filmskih igralcev, Slovenski filmski center, Slovenski gledališki inštitut, Kinoatelje Gorica, Kosovelov dom Sežana, Razvojni center Divača, SNG Maribor, SNG Nova Gorica in Slovensko stalno gledališče v Trstu.

Brez vstopnine

 

Mladinska postaja Moste ob 18:30: F***, odrasel sem!

Položnice? Krediti? Lizing? Najemnina? Zavarovanje? Nekaj za pod zob? Pivo s kolegi? In konec meseca nula na računu.
Tokrat te vabimo na odprt pogovor o temi, ki se ji vsi raje izognemo, ampak brez nje ne gre - Naše finance!
Kako "prišparat"? Kaj se bolj splača lizing ali kredit? Kaj pomeni plačevanje davkov? Dohodnina? Katera obilka "samo"zaposlitve mi najbolj ustreza? Skratka, kako prevzemem nadzor nad svojimi financami?
Vse to in še več na debati v MPM!
Z nami bo Nastja Modic, finančni analitik.
Pridi, ne grizemo!
Ekipa MPM

 

Kino Šiška:

DobraVaga ob 19:00: zine vitrine, Leon Zuodar: Zinko Tiček

Zinko Tiček je manjša zinovska čitalnica, ki je zrasla iz dolgonastajajočega osebnega arhiva fanzinov, grafičnih knjig in stripov Leona Zuodarja.

Nahaja se v prostorih Hiše kulture v Pivki, natančneje v slikarskem ateljeju, ki je odprt zinovskim entuziastom in drugim, ki jih zanimajo mediji fotokopije, risografije, sitotiska, linoreza in eksperimentalne risbe. Prostor je zamišljen kot čitalnica, manjši razstavno-predstavitveni prostor in atelje, kjer se lahko v živo pogovarjamo z gostujočimi avtorji ter prirejamo zinovske delavnice in razstave. Ob tem lahko skopiramo kakšen fanzin, ki je že dolgo založen ali izgubljen. Zinko Tiček bo v okviru programskega sklopa Zine Vitrine predstavil vodja projekta, vizualni umetnik Leon Zuodar.

Leon Zuodar (1977) je zaključil študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 2004. Leta 2005 je skupaj z Mihom Pernetom ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled in istoimensko zinovsko založbo, ki se navdušuje nad drugačno, marginalno in eksperimentalno risbo. Do danes sta izdala 23 publikacij, po večini zinov in nekaj risarskih knjižnih kompilacij ter zinovskih kataložnih pregledov razstav. Za svoje delo sta leta 2011 prejela nagrado OHO. Samostojno se Zuodar ukvarja z risbo, grafiko in slikarstvom, je soorganizator razstavnega programa in vodja grafičnega ateljeja, od leta 2016 pa vodi zinovsko čitalnico Zinko Tiček v sklopu galerije Hiša kulture v Pivki.

vstop prost

Komuna ob 20:00: stripolis, JAPONSKI STRIP – NASTANEK MANGE, predavanje

Japonski strip oziroma manga ima pestro zgodovino, ravno tako kot zahodni strip

Katarina Kunstelj nam bo predstavila zgodovino mange, vse od začetkov na zvitkih pa do ameriških piratskih izdaj. Spoznali bomo, kakšno vlogo so pri nastajanju mange imele slike ukiyo (odtisnjeni lesorezi), prehod iz politične satire na mnogotere lahkotne žanre, ki jih poznamo danes, in transformacije japonskega stripa v razne lokalne verzije po svetu.

Katarina Kunstelj je zaključila študij Japonologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pred leti je v sodelovanju s francosko raziskovalno skupino Manga Network in japonsko Univerzo Kobe na slovenskem trgu izvajala raziskavo o japonski subkulturi s poudarkom na mangi. Lani je ustanovila in postala urednica prve slovenske revije s prevedenimi japonskimi stripi, imenovane MAGnet manga.

vstop prost

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: 10. literarno-filmski kombo: Prenovačite Novaka

Drage piske in pisci, filmski entuziasti, ljubitelji interdisciplinarnosti in ostala zainteresirana javnost, pozor! Nova sezona literarnih dogodkov se je že otvorila in tudi mi smo nazaj, še boljši, še zanimivejši in še bolj odštekani kot prej. Vse, ki ste bili redni obiskovalci naše lanskoletne uspešnice Kosajte se s Kosom, je gotovo razveselila novica, da smo pri Koridorju v Trubarjevi hiši literature z novembrom pričeli pripravljati serijo novih srečanj, naslovljenih Prenovačite Novaka, znotraj katerih se tekmovalci potegujejo za najboljšo pesniško predelavo kratkega filma domače produkcije. Tokrat jim na pomoč priskoči pesnik in legendarni profesor na oddelku za primerjalno književnost, Boris A. Novak, ki je pravkar izdal razširjeno pesmarico pesniških oblik Oblike duha. Izbira pesniške oblike, v kateri bodo morali pisati tekmovalci, pa bo zopet odvisna od sreče - natančneje, kolesa sreče.

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

20:00 Kino-uho: Mihael (Mikaël), Carl Theodor Dreyer, Nemčija, 1924, 35mm, 1.33, čb, nemi, 83', svp

Bogat in ugleden slikar Claude Zoret se odloči, da bo posvojil mladega Mihaela, ki je zanj že večkrat poziral. Med neko zabavo Mihaela zapelje privlačna in avtoritativna princesa Zamikoff, ki poskuša že nekaj časa zapeljati slikarja Zoreta. Mladcu zmeša glavo in ga prisili, da slikarju ukrade zbirko del. Čeprav skuša novinar Switt Zoretu odpreti oči, ta še vedno hrani svojega "sina" in mu pred smrtjo celo zapusti vse premoženje. Mihael novico izve v princesinem objemu.
"Stil je vedno povezan z avtorjevim delom, ne da se ju ločiti. Stil prodre in se oplodi v delo, čeprav ostaja vedno neviden in nedokazljiv." - Carl Theodor Dreyer
Glasbena spremljava v živo: Eduardo Raon (električna harfa).
Cena vstopnice izjemoma 7 EUR.

 

Kinodvor:

16:45 Jaz, Daniel Blake (I, Daniel Blake), Ken Loach, Velika Britanija / Francija / Belgija, 2016, DCP, 100'

Ken Loach, neutrudni kronist delavskega razreda, se vrača z značilno strastnim in brezkompromisnim filmom o moči sočutja in solidarnosti v boju proti birokratski brezbrižnosti sistema. Veteranski režiser, ki je danes aktualen kot še nikoli, je z zadnjega festivala v Cannesu odnesel svojo drugo zlato palmo.

18:45 Neruda, Pablo Larraín, Čile / Argentina / Francija / Španija, 2016, DCP, 108'

Pablo Larraín (Klub, Jackie) ujame duha in persono velikega čilskega poeta in politika v stekleničko duhovite, energične in nekoliko nadrealistične antibiografije s pridihom filma noir.

21:00 The Beatles: Osem dni na teden (The Beatles: Eight Days a Week - The Touring Years), Ron Howard , Velika Britanija / ZDA, 2016, DCP, 137'

Navdušujoča dokumentarna kronika zgodnje koncertne kariere in meteorskega vzpona skupine The Beatles, časa neponovljive beatlomanije, ko so John, Paul, George in Ringo osvajali britanske, evropske in nato ameriške odre, da bi nazadnje obnoreli ves svet. Zaključni špici sledi 30-minutni posnetek legendarnega koncerta skupine The Beatles na Shea Stadiumu v New Yorku!

 

Komuna:

18:00 Jackie, Pablo Larraín, ZDA / Čile / Francija, 2016, DCP, 99'

20:00 Manchester by the Sea, Kenneth Lonergan , ZDA, 2016, DCP, 137'