PREZGODI

Kinodvor

Dvorana // 15.50 // Junakinja

Petra Volpe / Švica, Nemčija / 2025 / 92 min / nemščina, turščina, francoščina

Film, posnet v ritmu napetega trilerja, spremlja povsem običajno delovno izmeno medicinske sestre v prenatrpani švicarski bolnišnici. Poklon izjemnim ljudem, ki nas spremljajo v najtežjih trenutkih življenja.

Mala dvorana // 16.30 // Kdor ne skače

Boris Petkovič / Slovenija / 2025 / 73 min / slovenščina

Vzkliki in odmevi slovenske narodne zavesti skozi šport, spomin in kolektivna čustva. Dokumentarec z arhivskimi posnetki, osebnimi anekdotami in družbenimi premisleki raziskuje, kako se narod gradi skozi navijanje ter kaj vse (in koga) pri tem pusti ob strani.

Kinoteka // 17.00 // Območje prehoda IV: vodostaj / vodotok

Ujeta voda

Voda je vir življenja, zato se ji je človek od nekdaj prilagajal. Ko jo je ujel in usmeril sebi v prid, je zagospodaril nad svetom. Danes se zdijo časi, ko so po vodo hodili k vodnjakom, davna preteklost, a mnogi se še spominjajo, kako je vsak dan v letu zahteval svoje vedro. Šele vodovod je omogočil, da je to bogastvo postalo samoumevno. Film s pripovedmi in fotografijami beleži zgodovino 20. stoletja, kot se je zrcalila v vodnih zajetjih čezmejnega goriškega Krasa.

Trenutek reke

Soča ni mejna, ampak povezovalna reka. V svoji razmeroma kratki strugi spaja dve popolnoma različni pokrajini, Alpe in Mediteran. In res se zdi, kot da je sestavljena iz dveh osebnosti. Ima tudi dve imeni: Soča je ženska, Isonzo je moški. Soča je voda protislovij, privlačna in nevarna. Srečanja z ljudmi, ki z njo živijo, razkrivajo protislovja našega odnosa do okolja. V času, ko se odpravljajo državne meje, si moramo v dobro naše skupne reke meje začeti postavljati sami.

Hiša otrok in umetnosti // 17.30 // Harms je kriv! - Kavč festival

“Neka starka se je spričo prehude radovednosti prekucnila skozi okno, padla na tla in se polomila.” Imamo ga! Harmsov nelogični stroj. Razbija kozarce, igra simfonije, sproža povedke, zgode in predvsem nezgode enega zadnjih nosilcev ruske avantgarde, Daniila Šardama Kharmsa Dandana Harmoniusa ali… kogarkoli že. Igralec, lutkar in glasbenik Matija Solce s prefinjeno animacijo mehkih, delno realističnih lutk, z grotesknimi pevskimi in igralskimi pasažami ter z virtuozno instrumentalno glasbo ustvarja situacijsko komiko, ki na ironičen in nežen način sporoča težke teme sedanjega časa in kritizira vse, kar v družbi stremi k ustaljenosti. Osrednji scensko-zvočni element je originalni inštrument, sestavljen iz več harmonik, mehov in lajn, analognih mehanizmov, delov lutk, midi tehnologije in ur brez kazalcev. Na njem se odvijajo zgodba o starkah, ki se iz atmosfersko bogatih prizorov sprevržejo v sarkastične eksekucije nežnih karakterjev, ustvarjajoč neprestan kontrast razpoloženj in tem. Občinstvo je priča vznemirljivemu vznikanju vizualne, zvočne in figurativne iluzije ter njeni neprestani dekonstrukciji, medtem ko se asociativni komični fragmenti stopnjujejo v poraz umetnika. Harms je umrl zaradi lakote v zaporu, obtožen ‘proti sovjetskega delovanja’. V njegovem rojstnem kraju so leta 2022 odstranili njegov mural. Takrat brez očitnega razloga. Harms je kriv! Za nič.

PREPOZN

I.  GLASBA

ne-meta

Klub CD // 19.30 // Tumi Mogorosi - Thank You For Your Service

Tolkalist in skladatelj Tumi Mogorosi že več let prednjači na cvetoči južnoafriški ustvarjalni glasbeni sceni. Za bobni je sedel v več zasedbah, ki so premikale meje, med drugimi tudi v čislanem bendu Shabaka and The Ancestors (z njim je navdušil na Jazz festivalu Ljubljana pred devetimi leti) in v avantgardni noise skupini The Wretched. Tokrat bo na Cankarjevih torkih nastopil kot vodja kvinteta, s katerim raziskuje glasbene motive in improvizirane rešitve skozi modalne groove, zasidrane v spiritualnem jazzu in hard bopu, pri čemer se usmerja k zvoku, ki slavi kolektivni izraz. Njegov tretji studijski album, naslovljen Thank You For Your Service (Hvala za vaše službo), je posvetilo arhetipu Upornika znotraj črnske radikalne tradicije – tako zgodovinskim kot mitskim osebnostim v boju za emancipacijo črnske skupnosti v diaspori. Njegova glasba opominja na trajen pomen radikalnega gibanja za svobodo – občutje, ki danes še vedno glasno odzvanja. 

Hostel celica // 20.00 // Sozvočja sveta × Kavč festival: Celični Cherry šPick

Izbor različnih eksotičnih glasbenih in gledaliških skupin kavč festivala

Od akustičnega zborovskega petja do latino žura, od repanja do bodey-percussion zasedb. Kavč festivala se bo udeležilo 150 skupin iz celega sveta. V sodelovanju s KUD-om Sestava nastaja tudi program enega izmed 250 dogodkov festivala - in sicer komponiran večer, na katerem se bo v sproščenem vzdušju na kratkih nastopih predstavilo več skupin. Priča boste širokemu diapazonu glasbenih konceptov, na odru pa se bo verjetno znašla še kakšna nikoli prej slišana kombinacija glasbenikov in glasbenic. Program večera bo objavljen naknadno, verjetno pa se bo tekom večera še dopolnjeval.

Prulček // 20.00 // Kavč festival: Shakata 

Balkan, Brazilija in arabski groove v eksplozivni world fusion zasedbi iz Barcelone.

SHAKATA v mesto prinaša tisto surovo energijo Barcelone, kjer se na ulicah srečajo tri celine. To ni le "world fusion", ampak zvočni kaos, ki ima rep in glavo – barvit, umazan in nalezljivo plesno naravnan.

Njihov zvok je divja vožnja: od balkanskih linij do brazilskega peska, z vmesnimi postanki v arabskih melodijah in psihedeličnem rocku. Pozabite na mirno poslušanje; to je bend, ki si je sloves zgradil na koncertih, kjer se meja med odrom in publiko hitro izbriše. Etno fusion brez meja in brez zavor, ki zavzame prostor in vas ne izpusti do zadnjega tona.

II.  DRUGO

metametameta

Channel Zero // 19.00 // Anja OriAn: Sled prostora

zhajam iz prostora, ki me je skozi leta oblikoval in mi dal občutek ustvarjalne svobode. Koncept razstave temelji na neposrednih odtisih njegovih površin — na prenosu tekstur, struktur in plasti v bron. Z izbiro tega pristopa želim pokazati, kako lahko prostor postane nosljiv, kako lahko arhitektura in atmosfera preideta na telo.
 Moje oblikovanje temelji na ročnem kiparjenju in spoštovanju nepravilnosti. Ne iščem popolnosti, temveč prisotnost. Vsak kos je unikaten, surov in živ — kot prostor, iz katerega izhaja.

Anja OriAn k oblikovanju nakita pristopa alternativno; kot samouk ne sledi ustaljenim smernicam, temveč avtentičnemu izrazu lastnega doživljanja, pri čemer ustvarja iz recikliranega brona v prepoznavni, atipični barvi.

A-Infoshop // 19.00 // veganski kuharski večer

dobimo se v najbolj skritem pajzlu na metelkovi in potem se bašemo z najboljšo vegansko hrano. s polnimi usti razpredamo o koncu kapitalizma in serijah, ki jih gledamo.

ne-meta

SNG Drama // 19.30 // Sovražnik ljustva

V provincialnem mestu so pred kratkim odprli zdravilišče. Vse kaže, da se obetata razvoj in prosperiteta, a doktor Stockmann odkrije, da je voda v zdravilišču onesnažena in zdravju nevarna, kar je zdaj nujno treba sanirati. Vendar pa župan in delničarji v projekt, ki že prinaša dobičke, niso pripravljeni vlagati novih sredstev. Ibsenova drama se ukvarja s temo ekološke odgovornosti in resnice. Boj doktorja Stockmanna lahko vzporejamo z današnjimi izzivi boja proti podnebnim spremembam in krivicam. V času, ko so dezinformacije in propaganda prisotne kot še nikoli prej, predstavlja simbol upora, zahtevo po resnici v družbi, ki ji je pogosto ljubša udobnost laži.

Kino Šiška // 20.00 // RAZLITA TINTA Strip dialog 2: Krajnc & Kuntarič

Nadaljujemo s serijo pogovorov Strip dialog, v kateri gostimo domače stripovske ustvarjalce. Gašper Krajnc in Peter Kuntarič nam bosta razkrila, kateri avtorji, stripi in estetike so oblikovali njun likovno-pripovedni slog ter ju še danes vznemirjajo in navdihujejo pri risarskih podvigih.

Gašper Krajnc (1985) je stripar in ilustrator, ki zase pravi, da se je risanja resno lotil precej pozno. Najbolj znan je po »ptičji« trilogiji (Mestne ptice, Vaške ptice, Zimske ptice), ki je izšla pri založbi VigeVageKnjige ter ga ustoličila med najopaznejše domače stripovske avtorje zadnjih let.

Peter Kuntarič - Kunta (1993) je stripar, ilustrator in oblikovalec, ki pravi, da riše že od malih nog. Stripe in karikature objavlja v revijah, kot so Kralji ulice, Outsider in Megafon, riše pa tudi v živo na konferencah, predavanjih, v teatru in v etru Radia Študent.

Drugi poskus prvega ljubljanskega pesniškega festivala

Vodnikova domačija // 20.00 // 𝗩𝗲𝗰̌𝗲𝗿 𝘂𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲𝗻𝗲 𝗽𝗼𝗲𝘇𝗶𝗷𝗲 𝗔𝗻𝗱𝗿𝗲𝗷𝗮 𝗥𝗼𝘇𝗺𝗮𝗻𝗮 𝗥𝗼𝘇𝗲 / 𝗩𝗼𝗱𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮 𝗱𝗼𝗺𝗮𝗰̌𝗶𝗷𝗮

Ana Vipotnik z bendom za to priložnost uglasbuje poezijo Andreja Rozmana Roze, ki je pravkar izšla v knjigi z naslovom Zdravilo za čas, Zbrane pesmi za odrasle 1982–2025 (Mladinska knjiga, 2026).

Cirkulacija 2 // 21.00 // In beseda je meso postala

Pesniško branje Edit Paf in Inga Vitmana Örija, živo komponiranje zvočne poezije Sergeja Harlamova in Jurija Podgorška ter intermedijsko delo Zvočni zapis mašila z mašilom. Večer zaključi Blaž Božič kot noise guru SsmKOSKa.

III.  KINOKINOKINO

Kinodvor

Dvorana // 18.30 // Pes na zatožni klopi

Laetitia Dosch / Švica, Francija / 2024 / 80 min / francoščina

Tudi z angleškimi podnapisi.
S podporo Veleposlaništva Švice.

Avril, idealistična odvetnica, ki se rada loteva izgubljenih primerov, prevzame obrambo psa Cosmosa, obtoženega, da je ugriznil tri ljudi. Sledi prvi sodni proces proti štirinožcu po srednjem veku. Avril mora na vsak način zmagati, sicer bo njeno nenavadno stranko doletela smrtna kazen. Dobitnik nagrade pasja palma na festivalu v Cannesu.

Dvorana // 20.20 // Tujec

François Ozon / Francija / 2025 / 122 min / francoščina

Filmska upodobitev slovitega eksistencialističnega romana Alberta Camusa v režiji Françoisa Ozona (Mlada in lepa, Poletje ’85).

Mala dvorana // 20.40 // Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 21.00 // V deželi medvedov

Gradbeni sektor je v Sloveniji zaposloval več kot sedemdeset tisoč tujih delavcev. Ko je v letih 2010–11 propadel, je za sabo pustil dolgove, ustavljeno gradbeno dejavnost, predvsem pa izkoriščene in neplačane delavce. Njihova samoorganizacija je bila neizogibna: zahtevali so plačilo neizplačanih dohodkov in prispevkov. Armin, Aigul in Esad nas popeljejo v svoje zgodbe in specifična področja dela, ki skozi film postanejo obča in univerzalna.