Nikoli sami!
Metelkova:
A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večer
Odprte urice. Druženje ob veganski hrani.
Jalla Jalla ob 20:20: Likovna razstava Petje Kolenko (Otvoritev)
Klub Gromka ob 21:30: Look Back and Laugh: URANIUM CLUB (ZDA) >> Weirdo punk ekipa iz Minneapolisa
Ošilite svoje svinčnike, psevdointelektualci, prihajajo Uranium Club. Zasedba iz Minneapolisa je nastala leta 2014, zveni pa točno tako kot Wire, točno tako kot Devo, točno tako kot Randoms, točno tako kot Total Control, točno tako kot The Shitty Limits, točno tako kot Eddy Current in točno tako kot The Fall, če odštejemo mlahavost Marka E. Smitha. Nekako tako kot Sex Pistols, ki jim je nekaj zatajilo. Zlati sinovi zapuščajo svoje varno zavetje, da bodo lahko po Evropi posejali svoje seme in množicam predstavili svoj povprečni material, ki smo ga vsi skupaj tako zelo vzljubili. Po izdajah za Lumpy Records, Fashionable Idiots in Static Shock Records lahko rečemo le: ''Hočemo še!''.
Damage: IIIII
Glasba izven:
Narodna galerija od 19:30: Sozvočje svetov XVI - Ljubljanski koncerti, razstava in koncert
19:30 Damjan Prelovšek: Plečnikova zapornica na Ljubljanici
Plečnikova zapornica na Ljubljanici je zaključek vrste arhitektovih posegov v rečno strugo, ki obsegajo mostove in ozelenitve obrežja. Sprva je bila mišljena kot del elektrarne, vendar se je pokazalo, da bi bila ta zaradi premajhnega padca Ljubljanice negospodarna. Z regulacijo nivoja vode skrbi tudi za stabilnost bregov. V ikonografskem pogledu predstavlja nekakšno sintezo pomena vode za razvoj antične civilizacije. Njena dekoracija izdaja tudi Plečnikovo vero v etruščansko poreklo Slovencev.
20:00 Zagrebški solisti, Sreten Krstić, koncertni mojster
K. Seletković: Zagrebški koncert št. 3
J. S. Bach: Brandenburški koncert št. 3
K. Odak: Passacaglia za godala v g - molu
P. I. Čajkovski: Serenada za godala v C - duru
Vstopnina: 19, 15
Prulček Bar ob 20:00: Koncert - Arnaldo Freire (BR)
Arnaldo Freire is a graduate of the Consevatório Musical Guarulhos. He also studied at the Conservatory of Music and the Instituto Souza Lima on Booklyn paulista.
His composition "Apocalypse," for solo guitar was awarded by the Culture Secretariat of Goiania. The award-winning short film by Roxanne Torres, "Catadores de Papel, " has an original score by Arnaldo Freire. He Also has pieces in the soundtracks to: "Entre Memórias e Conquistas," "Umas e Outras," and "Maria da Gruta," all directed by Lázaro Ribeiro.
In his compositions, you see a refined Brazilian-ness: modinhas, frevos, sambas, valsas and other colors are mixed with post-tonal techniques, refined counterpoints and unusual instrumentation.
As a guitarist he has received several awards including the National Guitar Competition at the Sao Paulo Faculty Mozarteum (1988) and the Competition Nacional de Violão Souza Lima (1996). In 1999 and 2000, Arnaldo performed in Rio Grande do Sul with the Symphony Orchestra Santa Maria conducted by Ricardo Tacuchian (Academia Brasileira de Música) and the two concerts were dedicated to him by Frederico Richter.
Brez vstopnine
Cankarjev dom, Klub CD ob 20:00: Jakob Bro Trio feat. Thomas Morgan & Joey Baron / Tamara Obrovac Transhistria Ensemble
Jakob Bro Trio feat. Thomas Morgan & Joey Baron
Jakob Bro, kitara; Thomas Morgan, bas; Joey Baron, bobni
Jakob Bro je nedvomno najbolj nagrajevan jazzovski glasbenik na Danskem v zadnjih letih. Osvojil je vse mogoče nazive, od skladatelja leta do večkratnega jazzovskega albuma leta, ob tem pa je kljub še ne štiridesetim pomladim igral s celo plejado ameriških glasbenikov v New Yorku, začenši s Paulom Motianom, in obredel ves svet. Poleg tega mu je uspelo sestaviti izjemen trio, s katerim snema za založbo ECM, in na tokratnem koncertu bo predstavljen njihov drugi album Streams.
Tamara Obrovac Transhistria Ensemble
Tamara Obrovac, glas; Uroš Rakovec, kitara; Fausto Beccalossi, harmonika; Žiga Golob, kontrabas; Kruno Levačić, bobni
Hrvaško-slovensko-italijanski Transhistria Ensemble je nedvomno najboljša zasedba Istrijanke Tamare Obrovac, s katero že več kot desetletje navdušuje na festivalih in evropskih odrih. Samosvoja pevka izjemnih glasovnih sposobnosti in prefriganega odrskega nastopa domišljeno vodi svoj bend in ga položi v naročje vsakega obiskovalca. Obeta se še en nepozaben koncert. Kako se ne bi, če pa se obeta Canto Amoroso. Ljubljanska premiera!
Vstopnina: 14, 11 EUR
Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Samo Gromofon
Tomaž Grom – kontrabas, računalnik, elektronika
Andrej Fon – pihala, viktor, gajda, električna kitara, kitarski efekti, zvočila, predmeti
Samo Kutin – hurdy-gurdy, zvočila, predmeti
Za imenom Samo Gromofon se skrivajo trije vešči improvizatorji – Tomaž Grom, Andrej Fon in Samo Kutin. Grom je prvoborec svobodno improviziranega muziciranja pri nas, aktivist in organizator koncertov, polovica zavoda Sploh, skladatelj drzne gledališke in otroške glasbe ter še marsikaj drugega. Fon in Kutin sta tako skupaj kot vsak zase dovolj zloglasna v improvizatorskih, eksperimentalnih, noise-rockerskih, kantavtorskih in ljudsko-godbenih okoljih. V triu SamonGromofon se srečajo na razgibanih stičiščih barvite ne-idiomatske improvizacije v kateri pa, po neznanem ključu, občasno posegajo tudi po sledeh svojih raznolikih glasbenih zgodovin in kakem razpoznavnem vzorcu ali dveh, ki jih na izrazito ne-banalen način vpletejo v svoj suveren in pozoren flow.
Sledil bo Celični jam.
Brez vstopnine
Orto Bar ob 22:00: Black Tusk (USA)
Punk, sludgie heavy metal
Black Tusk so nastali s prelivanjem potu. Bilo je nekaj krvi in solz, vendar je bilo trdo delo tisto, ki je zaznamovalo prva leta Black Tusk iz Savane v Georgii (ZDA). Zasedbo so leta 2005 ustanovili stari prijatelji: basist Jonathan Althon, kitarist Andrew Fidler in bobnar James May. Nastal je trojni vokalni napad, pomešan z umazanim punkom, sludgie heavy metalom in dobro merico Motörhead, ki so ga poimenovali swamp metal. Prvi EP je izšel leta 2005, sledila sta mu dva demo posnetka in leta 2008 prvi album Passage Through Purgatory, ki je izšel pri underground založbi Hyperrealist. Kmalu za tem so fantje padli pod drobnogled Relapse Records, ki je še zdaj njihova domača založba.
Black tusk so se zelo resno zagnali v priložnost, ki se jim je odprla. Tako so nas zelo hitro razveselili z dvema odličnima albumoma: leta 2010 je izšel Taste The Sin, samo leto kasneje pa še Set The Dial.
Novembra leta 2014 je zasedbo doletela huda tragedija in pod vprašanje postavila njihovo nadaljno pot. Za posledicami motoristične nesreče je namreč umrl basist Jonathan Althon. Preostala dvojica, se je kljub temu odločila nadaljevati. Althona je v zasedbi nadomestil dolgoletni prijatelj in izkušen glasbenik, Corey Barhorst. Letos je tako na police glasbenih trgovin priromal album Pillars Of Ash. Album, ki dokazuje kako zelo so Black Tusk dozoreli kot glasbeniki, fantje predstavljajo na turneji v okviru katere se bodo ustavili tudi v ljubljanskem Orto baru.
Družbo jim bodo delali nizozemski Herder, stoner/sludge zasedba, ki v Ljubljano prav tako prihaja s svežim albumom za pasom.
Čaka nas torej koncert, ki bo zadovoljil vse privržence "down tune" kitar in mastnih rifov. Ne zamudite.
Dan koncerta: 22€
Teater, razstave, predavanja...:
MGL (Veliki oder) ob 19:30: Leonce in Lena, komedija
Nekoč je v kraljestvu Popo živel princ Leonce, princesa Lena pa je živela v kraljestvu Pipi. Nista se poznala, dokler ni nekega lepega jutra nekoliko pozabljivi kralj Peter v žepu našel robca z vozlom. Pri najboljši volji se ni mogel spomniti, česa naj ne bi pozabil. Njegov sin, princ Leonce, se je medtem predajal dolce far niente ali – kot je to poimenoval njegov družabnik Valerio – plemenitemu lenarjenju. To melanholično idilo je zmotil kralj Peter, ki se je s pomočjo komornika končno spomnil, da je robec zavozlal, ker mora poskrbeti za poroko svojega naslednika. Ko je princ Leonce izvedel, da se mora oženiti s princeso Leno, je ves ogorčen pobegnil. Princese Lene novica o skorajšnji možitvi prav tako ni razveselila, zato je tudi ona, ogrnjena v plašč noči, skrivaj zapustila svoj dom. Na poti v Italijo pa sta se ubežnika srečala in se zaljubila drug v drugega, ne da bi vedela, kdo sta v resnici. Medtem pa so doma priprave na kraljevsko poroko nemoteno potekale … kot da se ni nič zgodilo …
Čeprav se najverjetneje zdi, da gre za zgodbo o tem, kako ni mogoče ubežati svoji usodi, se v Büchnerjevi veseloigri skriva predvsem kritika družbe. Mladi doktor medicinskih znanosti Georg Büchner je bil namreč goreč nasprotnik samozaverovanih elit, ki so izgubile stik s svetom, in bil zaradi tega tudi preganjan. Nenazadnje je prvi dramatik, ki je že leta 1837 v svoji drami Vojček za glavnega junaka izbral revnega proletarca. In prav zato je njegova veseloigra Leonce in Lena tudi satira, norčevanje iz samega žanra veseloiger, norčevanje iz tistih avtorjev, ki s pomočjo smeha občinstvo uspavajo, namesto da bi ga prebudili.
Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Maratonci tečejo častni krog, režija Matjaž Šmalc, komedija
Maksimiljan Topalović, 126 let, sin velikega Pantelejmona, hrom v obe nogi, ne more govoriti, skoraj povsem gluh, Božo Okorn
Aksentij Topalović, 102 let, sin nepokretnega Maksimiljana, hrom v eno nogo, slabih živcev, Bojan Vister
Milan Topalović, 79 let, Aksentijev sin, mož, ki ima glavno besedo v družini, Saša Klančnik
Laki Topalović, 44 let, Milanov sin, od vseh v družini največ dela, Srečko Laki Kermavner
Mirko Topalović, 24 let, sin marljivega Lakija. Družinski problem, Elias Rudolf
Kristina, velika ljubezen najmlajšega Topalovića, po srcu seveda dobra, Nina Igrutinovič
Stane Satan, Mirkov prijatelj. Čista baraba. Zase bi dal vse, Samo Ravnikar
Bili Kobra, družinski in poslovni prijatelj Topalovićev, Tomaž Urgl
Olga, dela pri družini Topalović, Stanetova punca, nežno bitje, Pika Mihelič
Povožen možakar, Jože Pavšič
Črno komedijo Dušana Kovačevića Maratonci tečejo častni krog, nekateri označujejo tudi kot grotesko ali absurdno dramo, kjer je avtor irealnost odnosov prevedel v realnost življenjskih situacij.
Družina Topalović je v nekih težkih časih našla pravi posel. Iz tega posla so naredili družinsko pogrebno podjetje in v njem je mladi up, ki pa ne želi slediti tem načrtom. Kot vsi mladi se tudi najmlajši Mirko Topalović upira sistemu, medtem ko ženski v drami nemo spremljata svoje moške in trpita v svojem srcu. Nežna tragika je upanje v humorju robustnih moških Topalovićev. Seveda Mirko spozna, da je bolje, če se prepusti na milost in nemilost svojim najbližjim ter sprejme, kar mu je od rojstva namenjeno. S tem izgubi možnost mladostnega popotovanja, a ostaja mu eksistenca in ironija, da je v življenju vse mogoče, če to sprejemaš naravno in s kančkom posmeha.
Režiser Matjaž Šmalc se je odločil za prevod Primoža Viteza, ki nam še močneje približa problematiko sodobnega podjetništva, kar nam črne komedije nikakor ne postavlja samo južneje od nas, temveč neposredno med nas.
Vstopnina: za izven
PTL ob 20:00: Alien Express - premiera
Eksp(… …)
…lozija …pozicije,
…resija
in
…editiven …eriment,
…anzija,
…anzija.
Predstava govori o iskanju tujca v avtorjema in gledalcih: zaznavanje realnosti takšne kot je. Predstava je "astralni vlak", ki gledalca popelje na potovanje od dvojnosti do enosti. Želi biti intimna in univerzalna hkrati in pokaže zgodbo avtorjev skozi arhetipe, do točke, kjer racionalno razumevanje ni več potrebno.
Avtorja in izvajalca: Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek
Glasba: Kristijan Krajnčan
Fotografija: Sunčan Stone
Oblikovanje svetlobe: LCLights
Mentor: Kaja Lorenci
Produkcija: Flota, Ljubljana
Koprodukcija: Plesni Teater Ljubljana
Predstava je nastala ob podpori Mestne občine Ljubljana.
Vstopnice: 8* in 10 eur (*dijaki, študenti, upokojenci)
Informacije in rezervacije: @email
Lokacija: Plesni teater Ljubljana, Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana
Vstopnina: 8 in 10 eur (dijaki, študenti, upokojenci)
SNG Drama:
mala drama ob 20:00: Ko sem bil mrtev, komedija
"Tudi najbolj dostojanstven človek je vsaj dvakrat na dan smešen."
– Ernst Lubitsch
Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev je bilo velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, ki je z njim utrdila svoj profesionalni ugled tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Eden prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939) je veljal za izgubljenega. Samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu in sam tudi igral v njej glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič v zapuščini Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruiran film so prvič predstavili naslednjega leta na filmskem festivalu v Pordenonu.
Film Ko sem bil mrtev je zasnovan na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. V burleskni izpeljavi se zgodba seveda zasuče drugače kot v Pirandellovem slovitem romanu Rajnki Matija Pascal.
Lubitschev junak je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja veselju s šahiranjem v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo to moti njegovo taščo, ki mu lepega dne (pravzaprav sredi noči) zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že išče novega ženina za užaloščeno hčer. In ji ga tudi privede na dom. Kaj vse bo napletel lažni služabnik, da bo osmešil snubca, ponovno osvojil ženo in se končno tudi znebil tečne tašče!
10KA klub smeha od 20:30: 10kin Večer Novega #84
Ta torek nas bodo nasmejali: David Logar, Luka Jenko, Beno Stare, Vlasta Škorjak, Jan Kreuzer, Nik Beseničar, Aleš Meden in vrnil se je naš MC Andrej Težak Tešky oz samo Tešky!
Vstopnina: 4EUR
Narodni dom Maribor ob 21:00: Beton Ltd.: Ich kann nicht anders
Koncept in režija: Beton Ltd.
Nastopajo: Katarina Stegnar, Primož Bezjak in Branko Jordan
Glasba: Dead Tongues, oblikovanje prostora: sonda4, Toni Soprano, kostumografija: Mateja Benedetti
Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič
3. sezona sodobnih uprizoritvenih umetnosti Nagib na oder predstavlja prvi repertoarni prikaz vrhunske slovenske in mednarodne neodvisne produkcije v Mariboru nasloh do sedaj. Pomembnost in kvaliteto programa dodatno potrjuje posebna nagrada Ksenije Hribar (vodji in producentki programa), ki jo vsaki dve leti v okviru slovenske plesne platforme Gibanica podeljuje Društvo za sodobni ples.
Vstopnina: 5 €, 6 €
TAM-TAM, Vegova ulica 4 ob 17:00: Mimogrede / By The Way #10: Adrijan Praznik, razstava na prostem
V TAM-TAMovi Ulični galeriji na Vegovi se bo v torek, 22. novembra, v sklopu razstavnega cikla Mimogrede, ki odstira pogled v najrazličnejšo sodobno produkcijo mlajše generacije urbanih umetnikov, predstavil slikar Adrijan Praznik s serijo del Navidezne meje, v kateri razmišlja o človeški percepciji vesolja ter njenih omejitvah.
Adrijan Praznik (1988, Ljubljana) je leta 2016 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo, pri mentorju mag. Žigi Karižu in sometorju dr. Tomislavu Vignjeviću. Prejemal je štipendijo Mestne občine Ljubljana za nadarjene študente ter prejel nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za posebne umetniške dosežke v akademskem letu 2011/2012. Razstavljal je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini (Češka republika, Bosna in Hercegovina, Grčija, Italija, Nemčija) ter bil na rezidencah v Rigi in Berlinu. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ga je leta 2015 nagradilo z delovno štipendijo, namenjeno perspektivnim umetnikom. Njegova dela so del grafične zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Živi in dela v Ljubljani. Trenutno skupaj z Andreo Knezević ter Andreasom Cesarinijem v sklopu jesenske edicije Odprtega ateljeja pripravlja razstavo v Dobri Vagi.
Razstava bo na ogled do 19. decembra 2016.
Organizacija TAM-TAM in Kino Šiška.
Vstop prost
Narodni muzej Slovenije - Metelkova ob 17:00: Zvoki pradavnin-od teka do baleta, predavanje
Predavanje: Boštjan Odar, ZVOKI PRADAVNIN – OD TEKA DO BALETA
V svoji knjigi Izvor človeka in izbor glede na spol je Charles Darwin razmišljal tudi o izvoru glasbe: "Ker niti veselje niti sposobnost proizvajanja glasbenih tonov nista dejavnosti, ki bi neposredno koristili človeku v njegovih vsakodnevnih življenjskih navadah, morata biti umeščeni med najbolj zagonetne, ki jih poseduje."
Arheolog dr. Boštjan Odar bo ob multimedijski spremljavi znanih filmskih podob in melodij iz 20. stoletja pripovedoval o izvoru glasbe in plesa. Po njegovem sta obe dejavnosti neposredna posledica biološkega prilagajanja v kombinaciji z naravnim izborom v zgodnjem obdobju človeške preteklosti.
S predavanjem napovedujemo potujočo gostujočo razstavo Archaeomusica. Raziskovanje glasov in glasbe stare Evrope, ki jo bomo v našem muzeju gostili od junija do septembra 2017.
Brez vstopnine
Tehniški muzej Slovenije, Bistra pri Vrhniki ob 18:00: Odprtje razstave Supersvetloba
Vstopnina: Odrasli 4,50 EUR učenci, dijaki, študentje, upokojenci 3,00 EUR predšolski otroci, invalidi brezplačno popusti za skupine
Vljudno vas vabimo na odprtje razstave Supersvetloba,ki bo v torek, 22. 11. 2016, ob 18.00 v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Razstavo bo odprla sekretarka za državne muzeje iz Direktorata za kulturno dediščino, ga. Vida Koporc Sedej.
Laser je v dobri polovici stoletja po odkritju korenito posegel v številna področja človeškega življenja in dela. Manj znano je dejstvo, da so pri razvoju laserja in njegovih številnih aplikacij pomembno vlogo odigrali tudi slovenski strokovnjaki. Na občasni razstavi bomo prikazali začetke in razvoj laserske tehnologije v Sloveniji, številne izdelke in področja njihove uporabe. V prvem obdobju je razvoj potekal predvsem v okviru Iskrinega Centra za elektrooptiko pod vodstvom dr. Zvonka Krevlja.
Le štiri leta po prvem laserju na svetu je v stavbi na Tržaški cesti 2 v Ljubljani, kjer je danes sedež uprave TMS, zasvetil prvi doma izdelani laser. Sledil je bliskovit razvoj laserjev in laserskih naprav za uporabo v vojski, medicini, telekomunikacijah in industriji. Veliko naprav, katerih razvoj in proizvodnja sta bila plod lastnega znanja, je sodilo v sam svetovni vrh. Po burnem dogajanju po osamosvojitvi je podjetju z novim imenom Fotona uspelo v hudi konkurenci preživeti in danes sodi med vrhunske proizvajalce medicinskih laserjev.
Na razstavi boste izvedeli, kako laser deluje in spoznali njegove najpomembnejše lastnosti. Na ogled bodo hologrami iz 70. let prejšnjega stoletja, tj. tridimenzionalne fotografije, ki jih je mogoče izdelati s pomočjo posebne svetlobe, kakršno oddajajo samo laserji. Tudi v holografiji so se slovenski raziskovalci uvrščali v svetovni vrh, vendar je bil program zaradi pomanjkanja tržno zanimivih proizvodov ukinjen.
Pri pripravi razstave smo sodelovali s številnimi zunanji sodelavci in svetovalci. Posebej velja omeniti Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, s katero že dolgo uspešno sodelujemo, Vojaški muzej slovenske vojske in podjetje Fotona. Ne gre pa prezreti tudi pomembnega prispevka vrste nekdanjih zaposlenih v Iskri, Centru za elektrooptiko, in Fotoni.
Knjigarna FF ob 17:00: Besedna postaja: Moj kras
Scipio Slataper, Moj kras – Il mio Carso (Bejt, zbirka Classici, 2015)
Tokrat se bomo na Besedni postaji pogovarjali o znamenitem delu italijanske tržaške književnosti, ki je med drugim pomenljivo tudi zaradi avtorjevega ukvarjanja s slovensko prisotnostjo v mestu ob zalivu. Ob stoletnici pisateljeve smrti na bojišču prve svetovne vojne je Marko Kravos pripravil nov prevod besedila, ki ga je prvič poslovenil pred skoraj tremi desetletji.
Roman je izšel leta 1912 in je avtorja vpisal v kanon tržaških italijanskih klasikov, se začenja z besedami: Rad bi vam rekel: Rodil sem se na Krasu ... In res je to himnična ubeseditev kraškega sveta, pa tudi zanesena freska Trsta na začetku stoletja. Ob bujnem vrenju podjetništva in povezav z vsem svetom, ob silovitem kopičenju bogastva in moči je čutiti tudi vretje agresivnosti in destruktivnih silnic v ljudeh ob koncu habsburškega tisočletja: in Kras odigra vlogo odrešilnega naravnega zaledja, kot intimno zatočišče za nevrotičnega in melanholičnega mladeniča pa tudi za družbo, zapisano dekadenci in neživljenjskemu redu. Je napoved prve svetovne vojne z evforično predanostjo nacionalističnim idealom, a obenem ubeseditev hrepenenjskega pobratenja z zeleno naravo. (Marko Kravos)
O knjigi bosta spregovorila prevajalec Marko Kravos in prof. dr. Martina Ožbot z Oddelka za romanistiko Filozofske fakultete.
Brez vstopnine
KOŽ ob 18:00: Jubilanti : Metka Krašovec, pogovorni večer
Z njenega obraza sije vedrina, na njeni seriji slik delujejo tako svetla kot temna angelska obličja blaga in spokojna, njene ciprese niso znamenje smrti, ampak ponovnega življenja. To je Metka Krašovec kot osebnost in kot slikarka, nagrajena s Prešernovo nagrado in številnimi likovnimi priznanji, nekdanja ugledna profesorica na Akademiji za likovno umetnost, izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob svoji 75-letnici bo spregovorila o slikah v sebi in tistih, ki jih je razkrila javnosti, od prvih trenutkov otroškega zavedanja podob do serije risb, kjer je slikarstvo povezala s poezijo različnih avtorjev.
Z gostjo bo kramljala dr. Ignacija J. Fridl.
Brez vstopnine
Trubarjeva hiša literature ob 20:00: 7. literarno-filmski kombo: Prenovačite Novaka
Drage piske in pisci, filmski entuziasti, ljubitelji interdisciplinarnosti in ostala zainteresirana javnost, pozor! Vse, ki ste bili redni obiskovalci naše lanskoletne uspešnice Kosajte se s Kosom, bo gotovo razveselila novica, da ekipa kulturne platforme Koridor – križišča umetnosti v Trubarjevi hiši literature pripravlja serijo novih srečanj, naslovljenih Prenovačite Novaka, znotraj katerih se bodo tekmovalci potegovali za najboljšo pesniško predelavo nekajminutnega segmenta kratkega filma domače produkcije. Tokrat jim bo na pomoč priskočil pesnik in legendarni profesor na Oddelku za primerjalno književnost, Boris A. Novak, ki je pravkar izdal razširjeno pesmarico pesniških oblik Oblike duha. Izbira pesniške oblike, v kateri bodo morali pisati tekmovalci, pa bo zopet odvisna od sreče - natančneje, kolesa sreče. Ta dogodek bo izvrstna priložnost za vse, ki se želite v poznavanju pesniških oblik preveriti tudi na križišču umetnosti ali predstaviti svojo poezijo širši javnosti. Prijave zbiramo do ponedeljka (21. 11.) na @email.
Bežeče sličice!!!
Slovenska kinoteka:
18:00 Ob 60. obletnici madžarske revolucije 1956
Danijel odhaja na vlak (Szerencsés Dániel), Pál Sándor, Madžarska, 1982, 35mm, 1.37, čb, 93’, svp
Film se odvija na Madžarskem v letu 1956 po Sovjetski okupaciji. Naslovni junak filma se z vlakom odpravi k svojemu dekletu, ki je s starši iz Budimpešte pobegnilo pred Sovjeti. Danijela spremlja najboljši prijatelj Gyuri, ki je bil član poražene uporniške milice in tudi beži pred Sovjeti. Fanta se morata na poti soočiti s sovražnim vedenjem dekličinih staršev, Gyuri pa se sreča tudi s svojim očetom, nekdanjim članom vlade, ki so jo uporniki nekoč hoteli strmoglaviti. Film preko intimnih zgodb posameznikov oriše stanje celotne nacije, zaznamovane z grozotami vojne, in natančno razčleni žrtve, v katere so zaradi menjavanj političnih tokov prisiljeni posamezniki.
V sodelovanju z Balassijevim inštitutom – Kulturnim centrom Veleposlaništva Madžarske.
20:00 Retrospektiva: Prepovedani kunčji filmi (DEFA)
Roke kvišku ali streljam (Hände hoch oder ich schieße), Hans-Joachim Kasprzik, NDR, 1966, 35mm, čb, 79', svp
Komedija o policaju Holmsu, ki trpi za precej nenavadno težavo: ker ima mestece, kjer dela, skoraj nično stopnjo zločina, preprosto nima kaj početi. Na smrt zdolgočasen se pogrezne v globočine depresije in začne obiskovati psihiatra. A njegova domišljija je precej učinkovitejša: v sanjah namreč zasleduje zločince v Londonu. Nazadnje pa »svojemu« policaju na pomoč priskočijo male barabe: s tržnice ukradejo spomenik in tako Holmsu omogočijo spektakularen primer. Film so v NDR prepovedali in kljub številnim verzijam in rezom nikoli ni ugledal kinematografskih platen – šele v letih 2008/2009 so na podlagi scenarija rekonstruirali izvirno verzijo filma.
V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana.
Kinodvor:
17:15 Moj narobe svet, Petra Seliškar, Slovenija / Makedonija / Hrvaška, 2016, DCP, 74'
Glasbeni dokumentarec Moj narobe svet nas skozi priredbe znanih slovenskih in svetovnih glasbenikov popelje v svet vsestranskega umetnika Franeta Milčinskega – Ježka.
19:00 Ljubezen in prijateljstvo (Love & Friendship), Whit Stillman, Irska / Nizozemska / Francija / ZDA / VB, 2016, DCP, 92'
Nabrita komedija, ki pokuka pod kopreno uglajene omike poznega 18. stoletja. Jane Austen, kot je še niste videli.
21:00 Nočne ptice (Nocturnal Animals), Tom Ford, ZDA, 2016, DCP, 116'
Nočne ptice so temačen romantični triler, ki s stopnjujočo napetostjo raziskuje tanko mejo med ljubeznijo in krutostjo, med maščevanjem in odrešitvijo. Tom Ford je z drugim celovečercem upravičil visoka pričakovanja, ki jih je vzbudil s prvencem Samski moški, ter z Beneškega filmskega festivala odnesel veliko nagrado žirije.
Mala dvorana ob 18:00 in 20:00: Glej in se čudi: sanjarjenje o povezanem svetu (Lo and Behold: Reveries of the Connected World), Werner Herzog, ZDA, 2016, DCP, 98'
Opremljen z značilno radovednostjo in živahno domišljijo se Werner Herzog odpravi na potovanje, ki razkrije, kako je internet preoblikoval skoraj vse vidike naših življenj.
Komuna:
18:15 Pr'Hostar, Luka Marčetić, Slovenija, komedija
20:00 Greben rešenih (Hacksaw Ridge), Mel Gibson, ZDA, Avstralija, biografska vojna drama
Dodaj komentar
Komentiraj