Metelkova mesto:

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: PABLO RASTER (Live Dub Set) feat. ZAIRA ZEN

Pablo Raster je glasbenik, pevec in producent, ki je izdal že 7 albumov in nastopal na več kot 900 koncertih po vsej Europi kjer je delil oder z veliko znanimi umetniki dub glasbe ( Zion Train, Madaski, Vlastur, Dziga, Ricc Frost, Kg Man, Kasia Malenda...).

''Forever Dub'' je njegov drugi solo album katerega bomo lahko slišali tudi na Dub Labu. Izšel 30. maja 2016 za založbo Elastica (www.elasticarecords.com) in vsebuje 12 digitalnih dub stepper komadov. Na albumu so sodelovali naslednji glasbeniki: Fikir Amlak, Marcello Coleman, AntZoni Rubio, Sandro Paradisi, Luigi Leoni, Alessandro Musco in Zaira Zen.

Najnovejši komad z naslovom ''Danger'' je bil izdan pri znani francoski založbi ODGprod v sodelovanju s špansko pevko Zairo Zen in in italijanskim harmonikašem Sandrom Paradisijem (Art od Dub).

 

Glasba:

 

Rdeča dvorana Magistrata ob 19:30: Dobimo se na Magistratu

Blaž Ogrič, rog
Maja Klinar, klavir
*
Veronika Brecelj, violina
Danijel Brecelj, klavir
Vstop prost.

 

Prulček Bar ob 20:00: El Cachon - premiera videospota

Brez vstopnine

 

Klub Zoo ob 20:30: Jazz Ponedeljek: Kadoič, Kapec, Matošič, Divjak!

Miro Kadoič /saxofon
Ivan Kapoc /kitara
Nikola Matošič /kontrabas
Ratko Divjak /bobni

Brez vstopnine

 

Teater, odrske deske, gledališče in drugo...:

 

Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana ob 18:00: Mateja Bučar: Pol-na-črta, plesna predstava

Ideja: Mateja Bučar
Soustvarjalci (prostor, gib, zvok, ples): Vadim Fishkin, Maja Kalafatić, Katja Legin, Andreja Rauh Podrzavnik, Borut Savski

Kadar je zgornje marmorno preddverje Cankarjevega doma prazno, je kakor nadvse impresivna, skoraj vzvišena katedralska praznina. Skozi sredino tega prostora, natanko od enega do drugega vhoda, bo v prostor vpeta nova črta - kot recimo neprekinjena sredinska črta ceste.

Kadar ustvarimo črto, prostor neizogibno razmejimo in razdružimo. Črto namreč vzdržuje in opravičuje neki njej vedno predhodni smisel, ki razdeljuje ali razdružuje, tako fizične kot tudi mentalne svetove in prostore.

Splošno mnenje pravi, da je črta zelo tanek, nezaseden prostor, ki vzdržuje ravnotežje med dvema enakima težama, enotama, Tako je lahko tudi vmesnost med različnimi ali nasprotujočimi-si polji mnenj. Črta je lahko tudi eleganten, samooblikujoč se rezultat med različnimi energijami, med energijami različnih ideologij naprimer, vendar taka, ki predstavlja tudi njihovo stikanje in celo možnost pomiritve med njimi.

Črta obljubi popotovanje naravnost v notranjost, v sredino in središče prostora in sveta, ter tudi lahkoten in sklenjen povratek na površje; vprašanje pa je, ali to obljubo vedno lahko tudi drži…

Kakor hitro povlečemo črto, smo že prisiljeni v oblikovanje argumentov in stališč ali tudi v konflikt, v ‘za in proti’; črto moramo namreč kar najhitreje utemeljiti, jo upravičiti in na neki specifičen način tudi interpretirati.

O črti moramo torej govoriti z veliko mero previdnosti; črte namreč, ki so pravzaprav arabeske kaotičnih zarez nekih daljnjih in prvinskih površin, ne najdemo prav povsod, vsekakor ne v vseh svetovih in prostorih. Obstajajo svetovi, kjer črt ni in tudi arabesk ne, in obstajajo svetovi, kjer analiza vsote vseh točk nikakor ne pripelje do črte, saj mora vsaka točka obstati različna od druge…

Očitno je zgodb o črti mnogo, zato jih bo tokratna, prva postavitev z naslovom Pol-na-črta, zajela le nekaj, v naslednji pa bomo zgodbe črt nadaljevali.

vstop prost

 

Šentjakobski oder LGL ob 18:30: Račka, Smrt in tulipan, lutkovna predstava

SENČNA PREDSTAVA. Senčno predstavo Račka, Smrt in tulipan je navdahnila slikanica z originalnim naslovom Ente, Tod und Tulpe (2007) nemškega pisatelja in ilustratorja Wolfa Erlbrucha. Njegove slikanice odlikujeta jasno in preprosto oplemenitenje ...

SENČNA PREDSTAVA. Senčno predstavo Račka, Smrt in tulipan je navdahnila slikanica z originalnim naslovom Ente, Tod und Tulpe (2007) nemškega pisatelja in ilustratorja Wolfa Erlbrucha. Njegove slikanice odlikujeta jasno in preprosto oplemenitenje življenjskih dogodkov z rahločutno obzirnostjo ter predelovanje filozofskih tem z lahkotno poetično prozo, ki jo prežema humor. Vedro, rahločutno, a hkrati duhovito nas soočajo s težkimi temami, o katerih otroci radi sprašujejo, odrasli pa se jim krat najraje izogibamo.
Zgodba Račka, Smrt in tulipan tematizira smrt. Skozi nenavadno prijateljstvo med Račko in Smrtjo, ki kljub začetni nezaupljivosti na koncu postane trdno in iskreno, otroci spoznavajo, da je tudi smrt del življenja.

Vstopnina: 5.00 €

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Ana Karenina

Ena najznamenitejših ljubezenskih zgodb svetovne književnosti

Jovanovićeva odrska priredba (2015) znamenitega Tolstojevega romana Ana Karenina iz leta 1878 v veliki meri ohranja kompleksno romaneskno zgodbo, a vendarle na odru ustvari dramo, ki izzveni izjemno sodobno. Zgodba o veliki neobvladljivi ljubezni, ki trči ob številne zunanje pa tudi ob nekatere notranje ovire, je zgodba o posamezniku/posameznici in o družbi, v kateri ni prostora za tiste, ki se ne držijo pravil. Ljubezen, ki trešči v življenje uglajene plemkinje, soproge in matere Ane Karenine, je prevelika za družbo in njeno dvojno moralo, za njene rigidne (tudi nepisane) zakone, za njeno ozkosrčnost in neprizanesljivost. Kratkotrajna izpolnitev v nedovoljeni ljubezenski zvezi je "kaznovana" z vsemi mogočimi omejitvami. Ana Karenina izgubi pravico do sina, družba njenega ranga jo zavrne in izobči. Izolacija, prikrajšanost, vsakršni dvomi stopnjujejo njeno nesrečo v agonijo, v kateri vidi en sam izhod.
Ana Karenina je velika ljubezenska zgodba svetovne literature, a je hkrati tudi neprizanesljiva slika okrutnega sveta, v katerem ljubezen premagata maščevalnost in moralizem.

Mala drama ob 20:00: Gospod Schuster kupuje cesto

Goethe-Institut Ljubljana, SNG Drama Ljubljana ter oddelka za prevajalstvo in germanistiko FF in AGRFT vabijo na večer nove nemške dramatike. Ulrike Syha, ki se je slovenskemu občinstvu zelo uspešno predstavila z besedilom Zasebno življenje leta 2010 v Mali drami (uprizoritev je režirala Ivana Djilas in dobila za to Borštnikovo nagrado), se vrača v Slovenijo kot rezidentka Goethe-Instituta. Posebej za to priložnost je pripravila izbor besedil, ki so zadnja leta zaznamovala nemški gledališki prostor (D. Busch, D. Gieselmann, K. Händl, C. Brandau, M. Obexer, S. M. Salzmann, S. Berg, U. Syha). Pod vodstvom Irene Samide bodo študentke obeh oddelkov prevedle besedila za študente AGRFT, ti pa bodo po napotkih Ulrike Syha pripravili bralno uprizoritev, ki jo bo režirala Maša Pelko. Pogovor po bralni uprizoritvi bo potekal v nemščini. Ne zamudite edinstvene koprodukcije in enkratnega vpogleda v sodobno nemško dramatiko.

Pridružite se nam v ponedeljek, 14. novembra, ob 20.00 v Mali drami. Vstop prost.

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Leonce in Lena, komedija

Nekoč je v kraljestvu Popo živel princ Leonce, princesa Lena pa je živela v kraljestvu Pipi. Nista se poznala, dokler ni nekega lepega jutra nekoliko pozabljivi kralj Peter v žepu našel robca z vozlom. Pri najboljši volji se ni mogel spomniti, česa naj ne bi pozabil. Njegov sin, princ Leonce, se je medtem predajal dolce far niente ali – kot je to poimenoval njegov družabnik Valerio – plemenitemu lenarjenju. To melanholično idilo je zmotil kralj Peter, ki se je s pomočjo komornika končno spomnil, da je robec zavozlal, ker mora poskrbeti za poroko svojega naslednika. Ko je princ Leonce izvedel, da se mora oženiti s princeso Leno, je ves ogorčen pobegnil. Princese Lene novica o skorajšnji možitvi prav tako ni razveselila, zato je tudi ona, ogrnjena v plašč noči, skrivaj zapustila svoj dom. Na poti v Italijo pa sta se ubežnika srečala in se zaljubila drug v drugega, ne da bi vedela, kdo sta v resnici. Medtem pa so doma priprave na kraljevsko poroko nemoteno potekale … kot da se ni nič zgodilo …

Čeprav se najverjetneje zdi, da gre za zgodbo o tem, kako ni mogoče ubežati svoji usodi, se v Büchnerjevi veseloigri skriva predvsem kritika družbe. Mladi doktor medicinskih znanosti Georg Büchner je bil namreč goreč nasprotnik samozaverovanih elit, ki so izgubile stik s svetom, in bil zaradi tega tudi preganjan. Nenazadnje je prvi dramatik, ki je že leta 1837 v svoji drami Vojček za glavnega junaka izbral revnega proletarca. In prav zato je njegova veseloigra Leonce in Lena tudi satira, norčevanje iz samega žanra veseloiger, norčevanje iz tistih avtorjev, ki s pomočjo smeha občinstvo uspavajo, namesto da bi ga prebudili. 

 

KUD Španski borci, Velika dvorana ob 20:00: Spone, plesna predstava

Plesna predstava odraža koreografovo nenavadno dojemanje plesa in njegovo potrebo po tem, da vzpostavi dialog med plesom in drugimi umetniškimi žanri. Posledično njegova dela pogosto vključujejo elemente sodobnega cirkusa, dramskega gledališča in različnih umetniških disciplin ter upoštevajo prirojene sposobnosti posameznih plesalcev. Pri uporabi mešanice umetniških izrazov se Olivan zanaša na izkušnje in želje svojih plesalcev, da bi s tem sprostil njihovo prvobitno gibanje in na organski način ustvaril svojevrstno fizično gledališče.
Predstava Spone vodi gledalca v intimno mikro-vesolje nastopajočih, kjer se prepletajo osebne in profesionalne izkušnje in kjer osebne ambicije trčijo ob ovire. Delčki življenj različnih likov se prepletajo s sponami, katerih se pogosto niti ne zavedajo, kljub temu, da ravno te nerazložljive povezave oblikujejo njihovo ravnanje. Te spone, ti prepleteni mostovi, nam pomagajo razumeti, da našim razlikam navkljub vsi potrebujemo drug drugega, da lahko bili takšni kot smo.
Plesno gradivo so v večini ustvarili nastopajoči sami, in sicer z jasno začrtanim ciljem pred očmi: preizkusiti svoje fizične in čustvene meje z namenom ustvariti edinstveno obliko vizualne poezije; poezije, ki je plod njihovega lastnega izkustva.
Z uporabo metod neverbalnega gledališča in sodobnega plesa je predstava Spone sestavljanka, ki razkriva odnose in vezi šestih individualnih zgodb in šestih različnih osebnosti.

Trajanje: 65 minut

Vstopnice: 12/8* eur (*študenti, dijaki, upokojenci, brezposelne osebe)

 

Kino Gledališče Bežigrad ob 20:00: JONAS

 

KOŽ ob 18:00: Dušan Rutar: Metakognicija o moči zavesti, predavanje

Tokrat bo predavatelj na predavanju s celotnim naslovom "Kaj nam pove metakognicija o moči zavesti" ter v okviru filozofskega pristopa k pozitivni psihologiji govoril o moči zavesti.

Predavanje je v okviru cikla Predavanja za uvod v pozitvno psihologijo.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature:

18:00 Knjiga o filmskem poslušanju – Mitja Reichenberg

Četrta knjiga v seriji »Poslušajmo filme« je smiselno nadaljevanje prejšnjih, hkrati pa teoretski, glasbeni in filmski pogled na najnovejšo filmsko glasbo, ki postaja vse bolj in bolj aktualni avtorski del filmske produkcije. Predstavitev knjige bo uvod v mesečni ciklus predavanj »Poslušajmo filme«, ki se bo pričel januarja 2017. Z avtorjem se bo pogovarjala Carmen L. Oven.

20:00 Film, podoba misli in emancipacija

Na tretjem srečanju cikla Od podobe do besede bomo v družbi Jasmine Šepetavc in Cirila Oberstarja razmišljali o nadvse živahnem razmerju med filmom, (kritično) mislijo in filmom kot potencialnim mestom emancipacije. Ob skrbno izbranih filmskih primerih se bomo tako dotaknili nekaterih ključnih vidikov, ki spremljajo tovrstna razmišljanja. Pogovor bo povezovala Nina Cvar, filmska kritičarka in publicistka.

 

Bežeče sličice!!! 27. Liffe!!!

 

Slovenska kinoteka:

17:00 Posvečeno: Jerzy Skolimowski

Posebna znamenja: nobeno (Rysopis), Jerzy Skolimowski, Poljska, 1965, 35mm, 1.66, čb, 73', ap, svp

Andrzej Leszezyc študira in se želi izogniti služenju vojaškega roka. Ko se mora vseeno sprijazniti z odhodom, mu preostane le par ur, da opravi še nekaj zadnjih srečanj z ljudmi okrog sebe. Sledi zaporedje dogodkov, ki orišejo njegov odnos z zunanjim svetom. V stanovanju najde svojega bolnega psa in ga mora uspavati. Ženi prizna, da so ga vrgli z univerze in ji razkrije "posebna znamenja". V zadnjih trenutkih se poskuša pripraviti na dvoletno odsotnost … Avtobiografski portret brezciljne mladosti in propadlih ambicij, ki je Skolimowskemu v šestdesetih letih odprl pot v tujino.

19:00 Retrospektiva: Film gre v kino

Duh panja (El espíritu de la colmena), Victor Erice, Španija, 1973, 35mm, 1.66, barvni, 97', ap, svp Leto 1940

Španska državljanska vojna se je pravkar končala z zmago Francovih sil. Šestletna deklica Ana živi v osamljeni vasici na kastiljski planoti s staršema in sestro Isabel. Ko v vas prispe potujoči kino, si gre Ana z Isabel ogledat Frankensteina. Deklico film povsem začara, Isabel pa ji razloži, da je pošast v njem kot neke vrste duh, s katerim lahko spregovori, če zapre oči in se mu predstavi. Anino navdušenje nad zgodbo se še poveča, ko jo Isabel odpelje v zapuščeni ovčjak, kjer domnevno živi pošast. Ana se tja večkrat vrne, da bi srečala to prikazen, a vse, kar najde, je velika stopinja na tleh. Deklica pod močnim vplivom te izkušnje postopoma odtava v svet domišljije. Portret podeželske Španije po državljanski vojni skozi oči travmatizirane deklice številni uvrščajo med najboljše španske filme vseh časov. 

21:00 Posvečeno: Jerzy Skolimowski

Bariera, Jerzy Skolimowski, Poljska, 1966, 35mm, čb, 77', svp

Uporni študent medicine si želi pridobiti popolno neodvisnost in premagati vse ovire v svojem življenju – od tistih v zvezi s finančnim primanjkljajem, starostjo in statusom, do kultov in konvencij. Nekega dne pa sreča dekle s popolnoma drugačnim pogledom na življenje in z drugimi ideali. Lep primer novega filmskega gibanja povojne Poljske postreže z nadrealističnim podobjem in satiričnimi vložki, z navidezno improviziranimi dialogi in jazzom. 

 

Kinodvor:

17:00 Kralji in kraljice: Klan (El Clan), Pablo Trapero, Argentina / Španija, 2015, DCP, 108'

»Los desaparecidos« oziroma »izginuli« je evfemizem, ki še danes močno odmeva v Argentini. Pablo Trapero je po resnični zgodbi posnel film o na videz običajni argentinski družini, katere člani so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ugrabljali ljudi.

19:15 Panorama svetovnega filma: Najstnika (Little Men), Ira Sachs, ZDA, 2016, DCP, 85'

Zgodba o prijateljstvu med trinajstletnikoma, ki ga ogrozi spor med njunimi starši, pa tudi kritičen filmski pogled na problem razvoja brooklynskih četrti.

21:00 Evropa na kratko: 2. sklop, razno, DCP, 93 min

 

Komuna:

17:00 Perspektive: Rdeča želva (La Tortue Rouge), 2016

19:00 Panorama: Vlažna punca v vetru (Kaze ni nureta onna), 2016

20:45 Kralji in kraljice: Služkinja (Ah-ga-ssi), 2016

 

Cankarjev dom:

Kosovelova dvorana:

17:00 Panorama: Jaz, Olga Hepnarova (Ja, Olga Hepnarova), 2016

19:15 Fokus: Romunija: Psi (Caini ), 2016

21:15 Panorama: Boris brez Beatrice (Boris sans Beatrice), 2016

Linhartova dvorana: Predpremiere

17:30 The Beatles: Osem dni na teden (The Beatles: Eight Days a Week - The Touring Years), 2016

20:00 Toni Erdmann, 2016

 

Kino Šiška:

17:00 Predpremiere: Jaz, Daniel Blake (I, Daniel Blake), Ken Loach, 2016

19:00 Kralji in kraljice: Osebna stilistka (Personal Shopper), 2016

21:00 Ekstravaganca: Ljubezenska čarovnica (The Love Witch), 2016