Metelkova mesto:

 

Klub Gromka ob 21:00: Defonija: DANIEL LEVIN QUARTET + IGOR LUMPERT & INNERTEXTURES >> Igor Lumpert v družbi izvrstne mednarodne bande predstavi svoj pogled na dvoje "novomeških" realnosti - na rodno Novo mesto in na NY City, kjer živi in ustvarja. Sledi ena tistih intrigantnih zasedb v svetu jazza, ki spretno, duhovito in razprto grize tja do glasbene srčike in se ukvarja s temelji teksture, dinamike in dialektike.

V prvem delu dvojnega koncerta nam Igor Lumpert v družbi izvrstne mednarodne bande predstavi svoj pogled na dvoje "novomeških" realnosti - na rodno Novo mesto in na New York City, v katerem živi in ustvarja že od leta 2000. V zasedbi sta dve tretjini izjemno hvaljenega Samuel Blaser Tria - in Blaser gre med največje inventivce na pozavni, njegov bobnarski sotrudnik iz Danske pa je med drugim tudi vnet raziskovalec brazilskih in azijskih godb. Lumpert se je s trojico prvič srečal v NYC. Pričakovati gre srečanje s prekaljenimi in žanrsko precej raznovrstnimi muzičisti, ki se bodo z vodjem popeljali zdaj "sem" zdaj spet "tja čez", vneto pa pripravljajo tudi gradivo za album.

Daniel Levin Quartet je superioren bend samih glasbenih iskalcev, ki so divje, "naravne" kaotičnosti sposobni obdržati v trdni nezavedni harmoniji. Zasedba obvladuje evropsko klasiko, ameriški jazz, musico novo, mikrotonalnosti, evropsko improvizacijo, za navrh pa nenehoma dela in kar bruha neverjetne zamisli - prevprašuje ritem, melodijo, timbre in teksturo, in to počne po subtilnih, duhovitih, raznolikih poteh. Ta kvartet je kratko malo sposoben vnovič premisliti tako dinamiko kakor dialektiko godbe, ki ji pravimo jazz, še več, zanima ga v glavnem vse tisto, kar je v tej razburljivi zgodbi jazza - globlje, "resničnejše". S temle kvartetom se namreč podamo v samo srčiko muzik.

DANIEL LEVIN QUARTET (nyc/šve)
Daniel Levin - violončelo
Mat Maneri - viola
Torbjörn Zetterberg - kontrabas
Matt Moran - vibrafon

http://www.klubgromka.org/index.php?mode=program&id=4460

Klubska vrata se odpro ob 20.30, s koncertom začnemo dovolj točno; nadomestilo za muzičiste v mejah razuma!
 

Glasba drugje:

 

Klub ZOO od 20:00: Jazz Ponedeljek: Gould, Cepak in Serafini!

Rachel Gould /vokal
Marko Cepak /kitara
Simone Serafini /bass

Vstopnina: prispevek

 

Prulček Bar od 20:00: Zvonimir Varga

Brez vstopnine

 

Center urbane kulture Kino Šiška ob 20:00: Goto80 in Luka Prinčič - ZVOČITI sounding DUO

Elektronska zvočna umetnost

Tokratni koncert predstavlja glasbenika, oblikovalca zvoka in performerja, ki v svojih skladbah in nastopih uporabljata prostokodne programe, ter z inovativnimi pristopi izkoriščata napake algoritmov arhaične in sodobne tehnologijo. Luka Prinčič a.k.a. Nova deViator bo premierno predstavil skladbo Resonating Places, Now v kateri analizira pojavnost resonance. Goto80 (Anders Carlsson) pa bo brez vnaprej pripravljenih elementov svojo improvizirano skladbo Ljubljama izvedel nastop na 8-bitnem računalniku Commodore 64. Skupna skladba General Purpose Users je inspirirana z mislijo Olie Lialine: "Mi, splošni, vsakdanji uporabniki, ki sprašujemo, kaj lahko z računalniki delamo, smo glavni udeleženci simbioze med računalnikom in človekom."

Program večera:

Goto80: "Ljubljama" je improvizacija, ustvarjena na domačem računalniku Commodore 64 brez vnaprej pripravljenih elementov. Vse instrumente in aranžma avtor v živo tipka na arhaičen računalniški vmesnik, ki se projecira, tako da občinstvo sledi vsaki njegovi potezi oz. spremembi.

Luka Prinčič a.k.a. Nova deViator: "Resonating Places, Now"
Skladba se osredotoča na premislek o tem, kaj je resonanca, kaj jo določa in vzpostavlja, kje se nahaja in kakšno vlogo ima pri tem čas. V zvočnem delu so uporabljeni različni digitalno generirani in procesirani zvočni materiali. V formalnem smislu gre za fuzijo različnih elementov: napak, šumov, sintetiziranih zvokov, mikro-harmonij, pulziranj, ritmov, brnenj in tekstur. Delo je nastalo posebej za projekt ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO.

Goto80 - Luka Prinčič a.k.a. Nova deViator: "General Purpose Users"
Pričujoče delo je navdihnila misel (povzeta po Olii Lialini), da se moramo – če želimo kritično razumeti sodobne tehnologije – vrniti h konceptu splošnega uporabnika ter zaščititi pojem večnamenskega računalnika. Četudi smo morda videti kot hekerji, smo navsezadnje uporabniki tako kot vsi ostali.

Kurator: Brane Zorman
Produkcija: CONA, 2017
Koprodukcija: Kino Šiška

Brez vstopnine

 

Teater, gledališče in odrske deske:

 

MGL (Veliki oder) ob 18:00: Samorastniki

Samorastnike, napisane leta 1937, lahko kot eno najbolj prepoznavnih Vorančevih novel mirno uvrstimo med tisto literaturo, ki je postala del kolektivnega spomina Slovencev. Socialni realizem kot prevladujoča smer obdobja med obema vojnama se s svojim značilnim, za današnja naziranja skrajno teznim, skorajda manifestnim, socialno proletarskim angažmajem zrcali tudi skozi Samorastnike.

Ljubezenska zgodba med Meto in Ožbejem, med kajžarsko hčerjo in gruntarskim sinom, med pripadnikoma dveh različnih socialnih in družbenih slojev, je pravzaprav pisana kot zgodba o boju malega človeka. V njenem jedru stoji ženska, samohranilka, pankrtska mati, kot jo psujejo njeni sovaščani, ki ji cincavi ljubimec Ožbej ni v pomoč. Ona je tista, ki nosi vse breme družbene izključenosti; ponosno prestane fizična trpinčenja in ponižanja ter ponosno zavrne tudi miloščino. Njej ni do grunta, kot zmotno domneva Ožbejeva družina, svojim otrokom bi za popotnico v življenje rada priborila samo ime, ime očeta. Metin boj je uporna zahteva po enakopravnosti. Glasna, neupogljiva zahteva, ki jo kot edino dediščino preda svojim otrokom.

Kje so Hudabivški samorastniki danes, ko je stoletje, omenjeno v Metinem monologu, že davno minilo? Ali se res ne dajo več teptati od drugih in ne prenašajo ponižno krivic, kot jim je naročila mama? So si priborili svoje pravice? Enakopravnost? Dramatizacija mlade avtorice Simone Hamer se posveti tudi vprašanju pozicije ženske (ljubice, matere, samohranilke), patriarhatu in nekaterim drugim temam, ki se zdijo še vedno ali spet aktualne: trma, ozkosrčnost, posesivnost … Tako skušajo Samorastniki danes predvsem preizpraševati Vorančevo predeterminiranost in brezizhodnost ter razmišljati, da bi mogoče – zelo enostavno – lahko bilo vse drugače.

mala scena ob 20:00: Bella Figura, komedija

Bella Figura in "bella figura"

"Bella figura" je izraz, sposojen iz italijanščine. Imenitno se prilega protagonistom nove igre Yasmine Reza in natančno označuje način življenja določenega sloja današnjih ljudi srednjih let. Vodilo teh ljudi je pokazati se v najlepši in najboljši luči v vseh pogledih. Navzven je vse bleščeče: vsi so lepi, skrbno negovani in omikani, oblečeni v najboljše blagovne znamke, prevažajo se v najboljših avtomobilih, obiskujejo najimenitnejše restavracije, potujejo v najbolj mondene kraje, poslovno so uspešni, živijo v popolnih zakonih, vzorno skrbijo za otroke in ostarele starše … Kaj vse pa se skriva pod tem okrasjem?

Srečanje petih protagonistov na parkirišču pred restavracijo po začetnem vljudnostnem kramljanju razkrije neko popolnoma drugačno sliko. Yasmina Reza v izbrušenih dialogih in s precejšnjo mero humorja postopno in skorajda neopazno razkriva nekatere prav bizarne podrobnosti. Poslovni uspehi se lahko sesujejo kot hišica iz kart, ljubezenske zveze ne preživijo niti najmanjše preizkušnje, ostareli ljudje so vsem odveč … Dramski junaki Yasmine Reza pričnejo večer kot izrazito vljudni in ljubeznivi, v najkrajšem možnem času pa razkažejo svojo nestrpnost do drugačnih, kopico predsodkov glede tujcev in revnih, celo vrsto fobij in prav presenetljivo dozo egoizma.

Ljudje, ki se srečajo v nobel restavraciji, so navidez uspešni, vendar se iz replike v repliko razkriva in stopnjuje njihova brezperspektivnost. Zato so pasivno – ali pa odkrito – agresivni. So v paniki in tesnobni, raje bi bili nekje drugje, ali pa tam, kjer so, samo s kom drugim. Reza nam prikaže izsek družbe, v kateri so vsi nezadovoljni. Če ne štejemo Yvonne, so vsi v krizi srednjih let ali tik pred njo, vsi se zavedajo, da jih življenje ne izpolnjuje, zato so njihove replike najprej zadeto neprimerne in očitajoče, morda zaradi pristajanja na etiketo tudi stišane, potem pa zadeto neposredne; svojega nezadovoljstva, razen kratkoročno in farmakološko, ne morejo prikrivati. S tem, kar se je zgodilo, bodo morali živeti naprej. Sam naslov igre sugerira, da gre udeležencem za "bello figuro", za učinek na druge, za vtis uspešnosti in noblese, verjetno tudi premožnosti. Vendar za kaj takega niso v pravem razpoloženju.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Antigona

"Iz modrih ust izvira slavni rek: kogar je bog udaril s slepoto, vidi večkrat dobro v tem, kar je zlo."

Antigona je poleg Kralja Ojdipa najpomembnejša med sedmimi ohranjenimi Sofoklovimi tragedijami, zmeraj znova in v vsakem zgodovinskem trenutku drugače vredna uprizarjanja. Tako rekoč večno jo delajo njeni dramski liki z naslovnim na čelu, klasična zgradba, vprašanja, ki jih postavlja, in odgovori, ki jih daje sama, še bolj pa tisti, ki jih poišče vsakokratna dramaturško-režijska postavitev: razmerje med napisanimi in nenapisanimi zakoni, obseg človekovih (tudi mrličevih) temeljnih pravic, moč argumenta in argument moči …

Antigona kot upornica demonstrira svojo osebno voljo nad državnim ukazom. Popolnoma se zaveda, kaj pomeni njeno dejanje in kaj tvega z njim. Je spodbuda za njeno dejanje res pravica mrtvega brata do pokopa? Če gre Antigoni samo za to, da opravi obred za umrlim bratom, da bo šla lahko njegova duša onkraj, zakaj izvede pokop dvakrat? Dejstvo, da opravi obred dvakrat, odpira druge možne interpretacije.
Kreontov argument, da Polinejk ne zasluži pokopa, ker je izdajalec, morda ni povsem prepričljiv, vendar tudi Antigonin argument, da je mrtve treba pokopati, ker to zahtevajo starodavni (božji) zakoni, vzbuja pomisleke. Verjetno gre za nekaj več kot pokop mrtveca ali posmrtno kazen. Živi so tisti, ki spoštujejo zakone ali jih ne spoštujejo. Pri tem je morda pomembnejše, kdo se mora komu podrediti. Čigavi zakoni so veljavni in kdo ima zadnjo besedo.
Eduard Miler

mala drama ob 20:00: Ko sem bil mrtev, komedija

"Tudi najbolj dostojanstven človek je vsaj dvakrat na dan smešen."
– Ernst Lubitsch

Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev je bilo velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, ki je z njim utrdila svoj profesionalni ugled tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Eden prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939) je veljal za izgubljenega. Samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu in sam tudi igral v njej glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič v zapuščini Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruiran film so prvič predstavili naslednjega leta na filmskem festivalu v Pordenonu.
Film Ko sem bil mrtev je zasnovan na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. V burleskni izpeljavi se zgodba seveda zasuče drugače kot v Pirandellovem slovitem romanu Rajnki Matija Pascal.
Lubitschev junak je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja veselju s šahiranjem v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo to moti njegovo taščo, ki mu lepega dne (pravzaprav sredi noči) zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že išče novega ženina za užaloščeno hčer. In ji ga tudi privede na dom. Kaj vse bo napletel lažni služabnik, da bo osmešil snubca, ponovno osvojil ženo in se končno tudi znebil tečne tašče!

Levi oder ob 21:30: Grozljivi gost

Otroci danes. Stari od 15 do 30 let. Mi. Vsi zabubljeni v svoj svet, s svojimi mislimi, potlačenimi občutki, padlimi ideali, gluhi od hrušča sveta. Življenje kot izgubljanje v množici malih ljudi, preživeto brez sentimenta in odličnosti, brez samospoštovanja, brez prave identitete. Varni pred svetom, nevarni sami sebi. Spanje, konformizem in samopozaba. Skriti za piedestalom, namesto da bi pogumno stopili nanj. Pomanjkanje komunikacije in pomanjkanje ljubezni ali kateregakoli čustva. Brez pravega emocionalnega odziva na dejstva, ki smo jim priča, ali na dejanja, ki jih kdo naredi. Brez odnosa do zasebnosti, vse je javno in razvrednoteno.
Grozljivi gost nihilizem, ki je potrkal na vrata v 20. stoletju, ko so padli pomembni absoluti (Bog /Nietzsche/, izvor človeka /Darwin/, čas /Einstein/, človekova podzavest /Freud/ …) in se vztrajno potika po hiši, bega misli, duši emocije in nas na nezavedni ravni utesnjuje.

 

Rampa Lab, Kersnikova 4 od 19:00: Visualia Group: Čarobni vrt, interaktivna svetlobna instalacija

Čarobni vrt, ki ga je ustvaril hrvaški kolektiv Visualia Group, je interaktivna svetlobna instalacija, ki s pomočjo zvoka in svetlobe združuje tehnologijo in lepoto narave. Svetlobna instalacija, svojevrsten nasad čarobnih gob, je zasnovana v obliki manjše prostorske postavitve iz štirih enot (vrt) in pa ločene nadzorne konzole, s pomočjo katere obiskovalci s premikanjem rok vplivajo na zvočno in vizualno podobo postavitve.

Čarobni vrt je ob naravnih elementih, kot so rastline in kamenje, poseljen z unikatnimi gobami, izdelanimi iz umetnih smol in opremljenimi z LED-diodami, ter skritimi zvočniki. Nadzorna konzola je opremljena s senzorji, ki preko programskih orodij omogočajo nadzor nad svetlobno in zvočno podobo vrta. Magični vrt se tako ob interakciji z gledalcem spremeni v živ organizem, ki ponuja nešteto vizualno-zvočnih kombinacij. Domišljena zasnova ponuja vpogled v uporabnost sodobnih tehnoloških orodij pri kreativnih procesih.

Projekt je delo neformalne skupine umetnikov in programerjev iz hrvaškega Pulja, imenovane Visualia Group. Nekateri člani omenjene skupine so v Pulju ustanovili festival svetlobe Visualia, kjer je bil projekt tudi prvič predstavljen javnosti, kasneje pa je bil prikazan tudi na nekaterih drugih evropskih festivalih svetlobe.

VISUALIA GROUP predstavlja neformalno skupino kreativnih posameznikov, programerjev in elektrotehnikov, ki se pri svojem delu posvečajo sodobni tehnologiji v kontekstu sodobne vizualne kreativnosti. Področje dela skupine Visualia Group obsega 3D-mapiranje, oblikovanje svetlobe, interaktivne in LED-instalacije ter aktivno raziskovanje in eksperimentiranje z novimi tehnologijami. MARKO BOLKOVIĆ (1985, Pulj), ki je leta 2007 končal študij zvočnega inženiringa na Inštitutu SAE v Ljubljani, danes pa med drugim deluje kot kreativni direktor Visualie Group in glavni organizator puljskega festivala Visualia. Leta 2008 je ustanovil združenje Sonitus, ki se ukvarja z avdiovizualno produkcijo, oblikovanjem svetlobe in videomapiranjem. Ob tem je od leta 2013 tudi gonilna sila novoustanovljenega Laboratorija za raziskovanje novih tehnologij in kulture v Pulju. ZORAN LICUL in NIKOLA MILETIĆ sta člana Visualie Group od njene ustanovitve leta 2013. Oba sodelujeta pri konceptualni zasnovi projektov, pri čemer Licul bdi nad projektiranjem mehanske opreme, medtem ko se Miletić posveča programiranju.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 17:30: Platon, Plotin in Pleton: osnove slovanskega razumniškega misticizma, predavanje dr. Svetlane Slapšak

Antični in bizantinski viri filozofskih popotovanj Pierra Bezuhova. Recepcija mistike "tretjega Rima" v slovanskih kulturah. Ruske intelektualne migracije, stopnjevanje slovanskih intelektualnih mitologij, antropologija slovanskih stereotipov.

Dr. Svetlana Slapšak je znanstvenica svetovnega pomena. Predavala je na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, bila je redna profesorica za antropologiijo antičnih svetov, spolov ter balkanologije na nekdanji Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, kjer je bila vrsto let tudi dekanja. Obseg njenega strokovno-znanstvenega, ustvarjalnega in publicističnega dela je osupljiv: objavila je več kot petdeset knjig in zbornikov, prek štiristo študij (lingvistika, antične študije, balkanologija, študije spola), prek tisoč esejev, roman Leon in Leonina, številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine pa je prevajala tudi v slovenščino; že šestnajst let v mariborskem Večeru lahko prebiramo njeno kolumno.

Vstopnina: 5, 3 EUR

 

KOŽ ob 18:00: Viktor Grošelj: Alpski bojevniki, predavanje

Slovenski alpinizem predstavlja eno od velikih slovenskih zgodb o uspehu. Še posebej z vzponi v Himalaji Slovenci sodimo v sam vrh svetovnega alpinističnega dogajanja.

Predavatelj bo spregovori o tem, kako je potekal ta osupljivi projekt od prve slovenske odprave v Himalajo pa vse do danes.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: B®UTALCI

Vsi imamo radi Butalce. Kdo pa ne bi imel rad pohlevnih, spokojnih živinčet, ki s svojo dobrodušno zarobljenostjo znajo zajemati življenje z veliko žlico? Marsikatera od njihovih prigod in domislic nam lahko pove veliko o nas samih. Saj veste, neumen kmet ima debel krompir. A potem se zgodi nekaj nenavadnega. Nihče ne ve natanko kako in zakaj, a počasi so se Butalci začeli spreminjati. Bolje ko jim je šlo, bolj so postajali nezadovoljni, zadirčni in zlovoljni. Sprli so se s sosedi in okoli sebe začeli postavljati zidove, ograje in tehnične ovire. In potem so Butalci nenadoma izginili. Kam? Kaj se je zgodilo? Oů sont les bagages? Pridružite se, morda se nam skupaj posreči odkriti, kako so Butalci postali B®UTALCI.

 

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: Filmi Damjana Kozoleta

Delo osvobaja, Damjan Kozole, Slovenija, 2005, 35mm (posneto na 16mm), 1.85, barvni, 71'

Peter je star približno štirideset let, po izobrazbi je strojni tehnik. Zaradi vstopa Slovenije v EU so njegovo tovarno zaprli, s prijatelji ostane brezposeln. V oporo mu je žena, družina normalno deluje naprej. Peter hodi na zavod za zaposlovanje in tudi drugje išče službo. Njegova samozavest in samospoštovanje sta načeti. Začne sumiti, da ga žena vara. Ko se zdi, da so to samo strahovi v njegovi glavi, se izkaže, da se žena res sestaja z drugim. Peter takoj zahteva ločitev. Vera pristane. Peter ostane sam, saj Vera odpelje s seboj tudi hčer. V trenutku obupa se odloči, da se bo obesil. Ko že visi na vrvi, pozvoni soseda in ga reši. Peter konča na psihiatriji. Potem se njegovo brezperspektivno življenje nadaljuje; vsak dan zavod za zaposlovanje in bife, v katerem se sestaja s prijatelji...
Program sta pripravila Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS in Vertigo.

20:00 Klasiki: Mali Cezar (Little Caesar), Mervyn LeRoy, ZDA, 1931, 16mm, 1.37, čb, 78', svp

Vzpon in padec nečimrnega, bahavega, brezbrižnega, izprijenega in zlobnega gangsterja, za katerega je imel obraz edinole Edward G. Robinson. Še danes veljavni učbenik za vse gangsteriade, a tudi za gangsterje.

 

Kinodvor:

18:30 Jaz, Daniel Blake (I, Daniel Blake), Ken Loach, Velika Britanija / Francija / Belgija, 2016, DCP, 100'

Ken Loach, neutrudni kronist delavskega razreda, se vrača z značilno strastnim in brezkompromisnim filmom o moči sočutja in solidarnosti v boju proti birokratski brezbrižnosti sistema. Veteranski režiser, ki je danes aktualen kot še nikoli, je z zadnjega festivala v Cannesu odnesel svojo drugo zlato palmo.

20:30 The Beatles: Osem dni na teden (The Beatles: Eight Days a Week - The Touring Years), Ron Howard , Velika Britanija / ZDA, 2016, DCP, 137'

Navdušujoča dokumentarna kronika zgodnje koncertne kariere in meteorskega vzpona skupine The Beatles, časa neponovljive beatlomanije, ko so John, Paul, George in Ringo osvajali britanske, evropske in nato ameriške odre, da bi nazadnje obnoreli ves svet. Zaključni špici sledi 30-minutni posnetek legendarnega koncerta skupine The Beatles na Shea Stadiumu v New Yorku!

 

Komuna:

18:00 Jackie, Pablo Larrain, ZDA, Čile, Francija, biografska drama

20:00 Dežela La La (La La Land), Damien Chazelle, ZDA, romantična glasbena drama