OK, to ber!

Metelkova mesto:

Jalla Jalla ob 18:00: Proletarci vseh dežel združite se! Ob obletnici oktobrske revolucije, se bomo družili kot pred 100 leti, v noči iz 6. na 7. november ter kovali plane za nove, premlevali stare in seveda poslušali revolucionarno muziko s pomočjo tehnologije, brez katere tudi pred 100 leti ne bi mogli poslušati revolucionarne muzike.

 

Tovarna ROG:

Dvorana Živka Skvotca ob 18:00: IDŠ o tem in onem

Na predvečer stote obletnice oktobrske revolucije vabljeni v Živkota Skvotca na tercet kratkih predavanj o tem in onem:
⚫ Sašo Furlan: Revščina kot politična in ontološka kategorija
⚫ Lea Kuhar: »Celota je neresnično«: Lenin vs. Adorno
⚫ Matija Jan: Althusserjevo branje Marxa – materialistična dialektika in koncept naddoločenosti
Vabljeni, vstop prost.
Sašo Furlan: Revščina kot politična in ontološka kategorija
Heglov Oris filozofije pravice je nemara prvo filozofsko delo, ki revščino v moderni družbi zapopade kot strukturni problem. Pri Heglovih predhodnikih je bila revščina praviloma zvedena na nesrečno naključje ali anomalijo, katere razreševanje sodi na področje moralnega delovanja posameznika, medtem ko pri Heglu nastopi kot neizbežen učinek delovanja civilne družbe, ki sistemsko ogroža moderno družbo in s katerim se je moč spopasti zgolj s političnim delovanjem. Najprej bomo poskusili pokazati, da gre pri revščini v moderni družbi za konceptualno nov pojav deprivacije, ki je radikalnejša od materialnega pomanjkanja, ki je bilo značilno za predmoderne družbe. V nadaljevanju se bomo pri precizaciji koncepta revščine oprli na Marxove Očrte, kjer je revščina zapopadena kot specifična forma osiromašene abstraktne subjektivnosti, ki je strukturni pogoj in strukturni učinek akumulacije kapitala. S Heglovo in Marxovo pomočjo bomo skušali pokazati, da revščina ni zgolj politična kategorija, temveč tudi ontološka kategorija, ki funkcionira kot pojmovna zagata. Revščina je tako praktičen kot teoretičen problem: v praksi se kaže kot nezmožnost integracije revežev v politično-ekonomski sistem, v teoriji pa kot nezmožnost integracije kategorije revščine v pojmovne aparate konvencionalnih tabel kategorij.
Lea Kuhar: »Celota je neresnično«: Lenin vs. Adorno
»Marxov nauk je vsemogočen zato, ker je resničen« je v Treh izvorih in sestavnih delih marksizma pred več kot stotimi leti zapisal Vladimir I. Lenin. Dani citat je tekom desetletij postal eden izmed največkrat citiranih Leninovih naukov navkljub občutku negotovosti, ki nam ga vzbuja v kolikor se pri njem pomudimo več kot nekaj sekund: Kako je mogoče tako suvereno zatrditi, da je bil Marxov nauk vsemogočen? še več, kako je mogoče razglašeno vsemogočnost utemeljevati ravno z lastno prepričanostjo v njeno resničnost? V prvem delu prispevka si bomo pogledali razvoj mišljenja dveh glavnih konceptov revolucionarne misli – koncepta resnice in koncepta celote. Pokazali bomo na kakšen način je Leninova trditev temeljila na Heglovi dialektiki in kako je njegov poskus, da bi revolucionarno teorijo poenotil z revolucionarno prakso, botroval k nastanku grozodejstev Stalinističnega režima. V drugem delu se bomo osredotočili na Adornovo negativno dialektiko ter na posledice, ki jih je le-ta imela tako za dojemanje koncepta resničnosti in celote kot za revolucionarno misel nasploh. Poskusili bomo pokazati, da je za mišljenje revolucije danes ključna teorija, ki omogoča vzpostaviti razmerje do ne-resničnega momenta družbene celote in preko tega misliti družbeni moment ne-celosti, brez da bi ob tem zapadla v mnoštvo različnih pozicij.
Matija Jan: Althusserjevo branje Marxa – materialistična dialektika in koncept naddoločenosti
V delih Za Marxa in Brati Kapital, najdemo tezo o Marxovem prelomu z idealistično filozofijo, ki jo Althusser umesti v leto 1845, tj. v čas Marxove iznajdbe koncepta družbenih razmerij. Epistemološki rez, ki je bil v kasnejših interpretacijah, sicer postavljen pod vprašaj, je po zrelem Althusserju slonel predvsem v iznajdbi nove materialistične filozofije, ki pa je bila v Marxovih spisih prisotna zgolj na način izvajanja znanstvene prakse in ne v obliki eksplicitne teoretske konceptualizacije, ki konceptom odmeri mesto, jih poimenuje,... Na ozadju takšnega konteksta se je Althusser v omenjenih delih lotil teoretske ekspresije praktičnih rešitev, ki jo lahko opazimo v novih konceptih naddoločenega protislovja ter strukturne vzročnosti, povzetih pod skupnim imenom materialistična dialektika. Namen predavanja je, da na kratko oriše način Althusserjevega pojmovanja znanstvene prakse, ki omogoča takšen razmik med praktičnim obstojem teorije in njeno teoretsko refleksijo, ter, da pokaže koncepta naddoločenosti ter strukturne vzročnosti kot rezultata premika s prve (praktičen obstoj koncepta) na drugo raven (teoretska ekspresija) delovanja teorije.
Dogodek je del festivala ZORF, ki poteka ob stoti obletnici oktobrske revolucijie.

 

Glasba izven:

 

Španski borci od 20:00: Con-fine aperto

1. Kutin/Guionnet
Samo Kutin - hurdi gurdi
Jean-Luc Guionnet - tenorski saksofon

2. Bajc/Drašler/Janje/Livk/Grom
Matjaž Bajc - kontrabas
Jošt Drašler - kontrabas
Boris Janje - kontrabas
Gašper Livk - kontrabas
Tomaž Grom - kontrabas

Samo Kutin (1982) v polju neidiomatske improvizacije zadnja leta poglobljeno raziskuje zvočno hrupni potencial hurdy-gurdyja, ki ga poleg učinkovitih preparacij suvereno in s hoteno grobostjo ozvočuje prek kontaktnih mikrofonov in akustičnih resonatorjev, kot so vzmeti in sodi. Lahko bi rekli, da predvsem z uporabo kontaktnih mikrofonov skenira in na plano vleče drobovne procese inštrumenta, z direktno fizično aplikacijo pa tudi povzroča in plasira do sedaj neznana trenja.

Jean-Luc Guionnet je saksofonist, organist, skladatelj, slikar, performer in filozof, ki je diplomiral na Sorboni iz sodobne umetnosti in estetike.
Sodeluje na več kot tridesetih albumih, ki so izšli pri številnih založbah po vsem svetu. Komponira predvsem za dramsko in plesno gledališče ter eksperimentalne filme. Kot organist združuje veščino improvizacije z jezikom sodobne glasbe 20. stoletja.

Bajc/Drašler/Janje/Livk/Grom je zasedba petih kontrabasistov, ki je prvič in posebej za to priložnost pripravila program skladb.

Vstopnina: 0 EUR

 

Kino Šiška, Komuna ob 20:00: UNSANE + It's Everyone Else

V Ljubljani bo prvič zarohnela kultna zasedba Unsane! Newyorški trio je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja z vpeljavo hardcore in metal elementov nepovratno spremenil zven noise rocka, na našem odru pa bo predstavil najnovejšo ploščo, pri cenjeni založbi Southern Lord septembra letos izdano Sterilize. Pred tem se bosta v nas zapodila It’s Everyone Else s svojim katarzičnim elektronskim noisecoreom.

Unsane je z bolj agresivnim, prvinskim pristopom trušč zasedb, kot so Einstürzende Neubauten, Swans in Sonic Youth, cepil s hardcorovsko neposredno preprostostjo, pri tem pa ob boku bendov The Jesus Lizard, Helmet, Melvins, Today Is The Day, Tad in drugih definiral zvočni izraz legendarne založbe Amphetamine Reptile. Plošče, kot so Unsane, Scattered, Smothered & Covered in Occupational Hazard še danes veljajo za klasike podtalnega hrupa, bend pa je svojo diskografijo nazadnje obogatil z leta 2012 izdano Wreck ter kritikom in poslušalcem dokazal, da je še vedno v izvrstni formi.

Po petih letih je čas za divji povratek in nov, osmi, studijski izdelek – septembra nas doleti Sterilize, album, ki ne skopari z uničujočimi riffi in neizprosnostjo. Z deseterico novih skladb bo trojica slaba dva meseca pozneje prvič na preizkušnjo postavila Šiškine temelje, pri tem pa poskrbela za zvočni šus, ki vam bo še dolgo odzvanjal v ušesih.

Domači par It’s Everyone Else sintesajzerske glitche, krike in semple vari v divji trušč, nabit z nebrzdano energijo in trenutki mile katarze sredi besnila. V Šiški sta med drugim nastopala še pred enimi legendami devetdesetih let prejšnjega stoletja, Atari Teenage Riot, prav novembra pa bo minilo eno leto od izida njune izjemne tretje plošče Heaven is an empty room. Na koncertih se dvojec najpogosteje zapodi kar med publiko, ta edinstvena izkušnja v živo pa je na festivalu Waves Vienna tako prevzela avstrijskega založnika Noise Appeal Records, da ju je nemudoma vzel pod svoje okrilje.

Cena vstopnice na dan koncerta: 16 €

 

Galerija bar Trenutek ob 20:00: Free Pajzl Art: Traditional American-Irish Folk Country music

Galerija Bar Trenutek vam v okviru ponedeljkovih Free Pajzl Art koncertov tokrat v živo predstavlja tradicionalno ameriško - irsko folk country glasbo. Igrala nam bosta Boris & Dule.

Glede na majhnost prostora priporočamo, da pridete prej in si zagotovite svoj prostor, da boste lahko udobno uživali v glasbi.

Koncerti pri nas so res nekaj posebnega. Pridite in doživite.

Vabljeni vsi ljubitelji dobre glasbe in prijetnega druženja.

Vstop prost!

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 20:00: Becca Stevens

Pop, jazz in folk z newyorško dušo

Becca Stevens, glas, kitara; Jordan Perlson, bobni, tolkala; Alicyn Yaffee, bas

Kantavtorka z močno izpovedno noto je letos izdala četrti album Regina in z njim takoj pobrala najboljše ocene (5 zvezdic v Downbeatu..). Ljubljenka občinstva kot tudi glasbenih zvezdnikov kot so Esperanza Spalding, Brad Mehldau in Jose James, je pri novem albumu sodelovala z Jacobom Collierjem, Lauro Mvulo in Davidom Crosbyjem ter seveda z Michaelom Leaguem, vodjem zasedbe Snarky Puppy, s katerimi je posnela izjemen koncertni video klip. Je ena redkih glasbenic, ki uspešno krmari med popom, jazzom ter apalaško in britansko folk tradicijo. To bo njen prvi koncert v Sloveniji.

Vstopnina: 24, 18, 15* EUR

 

Ne glasba:

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: O mrtvih samo dobro

"O mrtvih samo dobro" se začne na dan kremiranja trupla priljubljenega komika. Ob tem bi seveda takoj pomislili na solzavo melodramo, a vam bodo v našem primeru tekle zgolj solze smeha.To je pravzaprav zgodba o Harveyu Barretu, ki je pravkar izgubil najboljšega prijatelja – uspešnega televizijskega komika Dava Thursbyja. Na dan njegovega pogreba se prijatelji in kolegi zbirajo okrog njegove krste, da bi mu izkazali zadnje spoštovanje. Ko se zberejo, odkrijejo, da o njem vejo precej manj, kot so mislili. Njihovi spomini so zelo različni, razkrijejo se prevare in začnejo se spraševati, ali sploh kdo pozna Davov pravi obraz. 

Preseneti jih skrivnostna ženska. Kdo je ona? Ali resnično poznamo kogarkoli?

Vzdušje je napeto.

Ubogi hudič je mrtev.

Kasneje, ko pride čas za raztros pepela, je ponovno izpostavljeno Davovo skrivnostno življenje. Toda ko se razkrije več resnic, se zdi, da ima Dave zadnji nasmeh. Kot da bi povedal enega izmed svojih štosov.

 … ali kot bi rekel Jaša Jamnik:

Zgodba je živahna, privlačna; z dovolj spletkami in zabavna.

Vstopnina: Od 7 Eur dalje

 

MGL (Veliki oder) ob 19:30: Sen kresne noči

Komedija

Pravljična komedija Sen kresne noči spada v zgodnje obdobje ustvarjanja Williama Shakespeara, v fazo "eksperimentalnih" in "romantičnih" komedij, kot sta tudi Dva gospoda iz Verone in Ljubezni trud zaman. Samo na videz preprosta, komično zasnovana ljubezenska drama omogoča najrazličnejše interpretacije, zato vsaka nova postavitev vzbuja velika pričakovanja. Na tehtnici so sanje in resničnost, burna čustva in hladni razum, nežna ljubezen in prvinski nagoni … Shakespeare se je pri pisanju te komedije v podrobnostih naslonil na vire, kot so Chaucerjeve Canterburyjske zgodbe, Ovidove Metamorfoze in nekatere srednjeveške romance. V igri v igri, ki jo uprizorijo rokodelci, si Shakespeare privošči nerodnosti, ki so nastajale pri okornih uprizoritvah različnih gledaliških skupin. Nekateri kritiki menijo, da se je v tej komediji zavestno ponorčeval tudi iz romantične, toda tragične ljubezni, kakršno opisuje v tragediji Romeo in Julija, po vsej verjetnosti napisani v istem obdobju. Ljubezen je nestanovitna – hitro zamegli razum, a prav tako hitro izpuhti, zato je priseganje večne zvestobe lahko močno dvomljiva reč.
Igra se dogaja v atenskem gozdu v času prvomajskih praznovanj ter tik pred poroko kneza Tezeja in Hipolite. V nasprotju s strogimi in urejenimi Atenami je gozd, po katerem tavajo štirje atenski zaljubljenci, v rokah pravljičnih bitij, ki uravnavajo dogajanje, kakor se jim zahoče. Sami živijo zelo razbrzdano, njihovi prepiri in medsebojna obračunavanja so siloviti in brezkompromisni. V tem divjem okolju in ob pomoči čarovnij se dogaja vse mogoče.
Ljubimcem iz Sna kresne noči se v spanju zgodi nekaj, na kar si pri belem dnevu ne bi upali niti pomisliti. Njihova erotika udari z vso silo na plan, junaki so nenadoma obsedeni od poželenja in strasti. Vendar ostajamo pri komediji – pomlad je tista, ki razvnema človekova čustva in jih žene v razposajenost. Sanje so bile resda moreče, a zmagata optimizem in vera v življenje. Človek je zmožen preseči togi racionalizem, ki ga v začetku zagovarjata Helenin oče Egej in knez Tezej, pa tudi svoje strasti in nagone, ki jih nad ljubimce in Titanijo spustita Oberon in Škrat.

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 19:30: Hlapci

"Ne oblast,
ampak čast!"

Hlapci so eno tistih kanonskih besedil, ki nenehno izzivajo, zastavljajo temeljna vprašanja in zahtevajo poglobljen razmislek. Cankar jih je pisal leta 1909, jih zasnoval kot politično satiro, a se je ta v tretjem dejanju sprevrgla v "tragiko", kot je to sam označil. Čeprav ne gre za tragedijo po klasičnih merilih, pa je boleča usoda junaka učitelja Jermana, pokončnega in moralnega intelektualca, ki se mora umakniti političnemu pragmatizmu, koristoljubnemu sprenevedanju, zlorabam in manipulacijam, postavila model delovanja političnih mehanizmov, ki se v pri nas v 110 letih od nastanka igre ni bistveno spremenil.
Hlapci so izšli leta 1910, v hipu povzročili škandal in ogorčene odmeve, cenzura je prepovedala uprizoritev na odru. Uprizorjeni so bili šele po Cankarjevi smrti, leta 1919, najprej v Trstu, potem pa še v Zagrebu in 11. decembra v Ljubljani, na odru današnje Drame.
Vse do danes je ta drama s pomenljivim naslovom paradigmatično besedilo, s katerim označujemo politične razmere in odnos do oblasti. V številnih interpretacijah in še številnejših citatih so posamezni deli besedila pridobili širok spekter pomenov, vse od neprizanesljive kritike narodovega značaja pa do buditeljskih, narodotvornih gesel. Posamezni dramski liki so postali sinonim za prepričanje, držo in etos ali za odsotnost in nekonsistentnost vsega tega. Cankarjeva kritična diagnoza naroda še zmeraj provocira in vsakokratna uprizoritev je tudi svojevrsten odgovor nanjo.

GENI: Blagor se meni, ki opravljam ta sveti posel le zategadelj, ker bi se mi drugače zehalo na svetu. Ali se spominjaš, kako smo pisale nalogo o svetosti in vzvišenosti učiteljskega poklica? Jaz sem bila pohvaljena, ker sem najbolj lagala … ne besede o hribih in hribovcih, ne o zakrpanih bluzah, ne o pošvedranih petah, ne o krompirju v oblicah, ne o dolgih jezikih, ne o zarobljenem nadzorniku … o, koristna je bila tista naloga, zdaj se je izkazal njen namen: kdor se ni zgodaj naučil lagati, se bo dolagal s težavo do definitivnega lažnivca.

 

Klub Daktari ob 19:00: Razstava fotografij Aleša Kravosa

Vabljeni na prvo samostojno fotografsko razstavo Aleša Kravosa, poimenovano People & Personalities. Izbor fotografij je iskanje zgodb ljudi, ki so se znašli v avtorjevem objektivu. Ljudje in njihove zgodbe so njegov največji fotografski izziv in zato je prav, da je prav ta vrsta fotografije postavljena na ogled v prijetnem ambientu kluba Daktari.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška, več prizorišč, ob 20:00: DRUGAČNI SVETOVI 2017

Skupinska razstava Drugačni svetovi 2017 predstavlja deset uveljavljajočih se fotografov mlajše generacije z območja CEE regije, ki so bili izbrani na Photonovem natečaju. Njihova aktualna produkcija ponuja vpogled v najnovejše tendence sodobne fotografije v tej regiji.

Razstava je rezultat iniciative Mlada sodobna fotografija, ki ob pomoči sodelujočih strokovnjakov spodbuja, vrednoti in predstavlja dogajanje med mladimi, (še) neuveljavljenimi in prihajajočimi generacijami ustvarjalcev, starimi do 35 let, ki delujejo na področju sodobne avtorske fotografije. Natečaj v svoji peti izdaji potrjuje pomembnost tovrstnega projekta, ki je usmerjen v mlajše in prihajajoče generacije fotografskih ustvarjalcev in si za svoje vodilo postavlja idejo o drugačnosti, odzivnosti in kritični misli. Razstava Drugačni svetovi 2017 nima predpisane teme, ampak predstavlja izrazito raznovrstna dela, tako v avtorskih izrazih kot v mnogoterosti fotografskih praks in tehnik.

Razstava je razdeljena med dve sosednji prizorišči: Photon – Center za sodobno fotografijo in Kino Šiška. V razstavnih prostorih Photona bodo na ogled postavljena dela treh nagrajencev letošnjega natečaja, v razstavnem prostoru Kamera (Kino Šiška) pa bo svoja dela predstavilo sedem ostalih avtorjev ožjega izbora Photonovega natečaja. Avtorje je izbrala mednarodna žirija v sestavi: Michaela Bosakova (Photon – Center za sodobno fotografijo, Dunaj), Branko Lenart (fotograf in nekdanji profesor na College of Art and Design in University of Applied Sciences Joanneum, Graz), Jean-Luc Soret (kurator, Maison de la Photographie, Pariz) in Anja Zver (Kino Šiška, Ljubljana).

Sodelujoči avtorji:

Georgs Avetisjans (LV) / Boris Beja (SI) / Marko Kosović (ME) / Eva Križaj (SI) / Jelena Micić (SR) / Aleksandra Nowysz (PL) / Valentyn Odnoviun (LT) / Paweł Starzec (PL) / Špela Škulj (SI) / Boglárka Éva Zellei (HU)

vstop prost

 

Klub CD ob 17:00: Ravnikarjeva linija

Okrogla miza ob razstavi

Vabljeni sogovorniki: Janez Koželj, Uršula Cetinski, Miran Gajšek, Rok Žnidaršič, Gregor Rihar, Aleš Vodopivec, Janez Kromar, Matevž Čelik.

Brezplačne vstopnice

 

KOŽ ob 18:00: Vlasta Nussdorfer: Varovanje človekovih pravic

"Ugotavljam, da vlada močna pripravljenost za odpravljanje kršitev v nekaterih sektorjih države, spet drugje pa je brezbrižnosti preveč, izgovarjanj veliko, odgovornosti pa ne sprejme nihče." pravi Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije.

Spregovorila bo o spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti v naši državi.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 18:00: Sokrat: življenje in učenje – Stjepan Palajsa (predavanje)

Lahko bi mu rekli kralj atenskih ulic. Za zahodno civilizacijo tako pomemben, da filozofi govore o času pred in po Sokratu. Čeprav sam v svojem življenju ni ničesar zapisal, nastopa skoraj v vseh Platonovih delih kot osrednji lik. Njegovo življenje je bilo polno anekdot, humorja in notranje moči.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: ob ponedeljkih ni predstav

 

Kinodvor:

17:00 Družinica, Jan Cvitkovič, Slovenija / Srbija, 2017, DCP, 95'

V državi, kjer socialna pomoč temelji na prihodkih izpred dveh let, je meja med normalnim družinskim življenjem in golo revščino zelo tanka. Družinica Jana Cvitkoviča (Kruh in mleko, Odgrobadogroba) je zgodba, ki se v Sloveniji dogaja tako rekoč vsak dan.

19:00 Lady Macbeth, William Oldroyd , Velika Britanija, 2016, DCP, 89'

Drzni in sveži filmski prvenec uveljavljenega gledališkega režiserja je sodoben film noir, preoblečen v viktorijansko kostumsko dramo. Eno od odkritij torontskega filmskega festivala in velika senzacija festivalov v Rotterdamu in Sundanceu.

21:00 Aquarius, Kleber Mendonça Filho, Brazilija / Francija, 2016, DCP, 146'

Čudovita Sônia Braga (Poljub ženske pajka) v zgodbi o močni ženski, ki zavrne sistem, zgrajen na ideji, da je novo vedno boljše. Obvezen ogled za vse ljubitelje LP-jev.

Mala dvorana ob 18:45:

Trst, Jugoslavija (Trieste, Yugoslavia), Alessio Bozzer, Italija / Hrvaška / BiH, 2017, 62'

Zgodbe in pričevanja z obeh strani meje v dokumentarnem filmu Alessia Bozzerja obujajo ekonomijo in politiko let, ko je bil tržaški Ponte Rosso za prebivalce nekdanje Jugoslavije priljubljena nakupovalna destinacija.

 

Komuna:

17:00 Viktorija in Abdul (Victoria and Abdul), Stephen Frears, biografska drama, Velika Britanija, ZDA, 112'

19:00 Prebujanja, Peter Bratuša, drama, Slovenija, 85'

20:45 Žaga 8 (Jigsaw), Michael Spierig, Peter Spierig, grozljivka, ZDA, Kanada, 92'