Glasba:

 

Prulček Bar ob 20:00: Greenday – Sex Demons, Attic Mist

Sex Demons je petčlanski rock band, ki je nastal leta 2014 v kraju Gorenja vas. Skupina ustvarja avtorsko glasbo, ki jo črpajo iz modernejšega indie in alternativnega rocka.

Matej Dezelak (vocals)
Martin Oblak (Rhythm/Lead Guitar)
Kristjan Buh (Lead Guitar)
Jan Oblak (Bass Guitar)
Vid Oblak (Drums) 

Attic Mist je petčlanska hard rock zasedba iz Kranja.

Sestavljajo jo štirje fantje in eno dekle. Za ritomigajoč groove poskrbita Zala Janežič na bobnih in Amadei Šaršanski na basu, strunarsko čarovnijo bluesističnih vod na kitarah ustvarjata Matija Veber in Matevž Kovačič, močne in prodorne vokalne linije pa so plod Timoteja Jermana.

Čeprav so na sceni šele leto in pol, so v tem času nanizali vrsto koncertov širom Slovenije, kot tudi v tujini, vse tja do Garage Deluxe v Minhnu, kjer je pred leti igrala tudi Siddharta.

Svoj stil opisujejo kot hard rock s prizvokom bluesa in funka. Kljub raznolikim glasbenim ozadjem članov, so svojo pot našli v preigravanju energičnega hard rocka začinjenega z močnim, catchy vokalom in zaključenega z dobro mero uporniškosti in rokerske nepredvidljivosti

Brez vstopnine

 

Klub Zoo ob 21:00: Jazz Ponedeljek: Bruno Mičetič, Luka Veselinovič, Ratko Divjak

Brez vstopnine

 

Teater, razstave, predavanja:

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Gaudeamus, plesna predstava

Odpovedano

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 19:30: Disident Arnož in njegovi

"In tebi, ti raja, ti mrmrajoča množica, tebi govorim! Tebi govorim, brezglava gosenica, tebi skušam, jaz tepec, odpreti oči!"

Jančarjeva drama Disident Arnož in njegovi (1982) je inspirirana z življenjem utopičnega socialista Andreja Smolnikarja in umeščena v prvo polovico 19. stoletja. Vzpostavlja tako družbenokritične kot eksistencialne motive, ki jih zajame v dramskem karakterju disidenta Arnoža. Lik je navdahnjen z etično-revolucionarnim zanosom. A kdo je Arnož današnjega časa? Je to utopični, morda demokratični socialist, je propadli revolucionar ali morda narcisoidni paranoik, ki razmišlja le v okvirih lastnega jaza? Kdo je disidentski lik sodobnega sveta, ki se zavzema za svoj prav, in katera ideja bi bila zdaj zapisana na njegovih letakih? Proti čemu se bori trenutna oblast in kje je subverzivnost družbenopolitičnega delovanja tistih posameznikov, ki so morebitni nasledniki Arnoževega poslanstva?
Arnoževa vizija razpade, njegovo usodo zaznamuje tragična ironija, saj se obrnejo proti njemu ravno tisti, ki so mu sledili v emigracijo, njegovi zavezniki, ki so tako ali drugače podpirali njegovo idejo. Skupnost se, namesto da bi se razvila v družbo avtonomnih svobodnih individuumov, pogrezne v banalni red, ki ga definirata zlasti proizvodno delo in pridnost. Namesto dokončne realizacije višje oblike uporniškega slovenstva postanejo Arnož in njegovi ponovno sužnji. Vrnemo se na sam začetek, k delu, ki zasužnjuje, in v življenje, ki je vse predaleč stran od svobodne družbe enakopravnih posameznikov.

Jančarjeva drama Arnož in njegovi ni drama iz zgodovine, ampak izrazito aktualna igra o univerzalnem stanju duha. O človeški nemoči v sodobnem svetu absurdnih mehanizmov kontrole in obvladovanja, kapitala in politike. O sodobnem svetu, polnem tesnobe, vklenjenosti, brezumnosti in brezizhodnosti. O boleči zvezanosti človeka z lastno nesrečo, v kateri se ne zmore obvarovati pred svojim usodnim, predvsem duhovnim padcem. O človeku, ki kot v zaporni izolacijski komori, neprebojni in odporni proti raznim poskusom upora in pobega – tudi miselnega –, životari kot živ mrlič, pokopan v manipulacijah in spletkah sistema in oblasti.
Vendar pa Jančar opogumlja s svojim junakom Arnožem in njegovo idejo – čeprav egocentrično in utopično –, da je vredno poskusiti. Da je prav človek, kljub svoji globoki pogreznjenosti v družbeno in duhovno krizo, vendarle tisti edini odgovorni, ki mora razbliniti pustost in neizprosnost z bojevitim in kritičnim spopadom, s človeško strastjo, strahom in pogumom, ljubeznijo in sovraštvom. Da je človek tisto edino upanje novega, drugačnega in boljšega.
Diego de Brea

mala drama ob 20:00: Utopia

Ko prispeš v mesto Tar, boš na glavi nosil zlato krono. Ko boš tam, bo povsod voda. Vse bo voda in jahal boš. Sam boš in nekdo te bo spremljal. Ko prispeš v Tar, ne boš umrl sam.

Utopia, Arheologija raja je spev neobstoječemu. Surrealno gledališko potovanje, ki si zadaja nemogoč cilj: oživiti neživo. Praznovanje domišljije, sanjskega, verjetja – teh iracionalnosti, ki tvorijo osrčje človeškega. Pojem "utopično" ima danes celo samoumevno negativen prizvok; kakor da bi to, da si dovolimo slaviti Lepoto, nekaj, česar ni, pomenilo le zatiskanje oči pred brutalnostjo tega časa. A prav utopija – kraj, ki ga ni – razgalja objektivno sprejeto resničnost. Svojemu času in njegovim prisilam lahko kljubujemo le, če se mu ne podredimo. Gesta kljubovanja obstoječemu, sodobnemu, je tokrat kljubovanje nasilju. Šele v nemogočem se začne človek – se začne gledališče. Gledališče kot prostor skrajne utopije: gledališče kot nenehen začetek sveta, začetek zgodovine – ki vzpostavi svet na novo. Gledališče je ločitev od sveta, ne njegovo zrcalo – in to je njegov historični privilegij.
V resničnost vdre nekaj tujega: zgodba vzklije iz krvi živali, ki je bila žrtvovana, na meji med življenjem in smrtjo. Sledimo dvema svetovoma, ki iščeta svet pred nasiljem: pred izgonom in pred žrtvovanjem. V alkimističnem cirkusu sanj se prepletajo zgodbe. Fando in Lis, izgubljena ranjena klovna, arhetip dvojine, iščeta izgubljeno mitsko mesto Tar; zanju je raj neki pretekli prostor, ki je obstajal pred vojno, zunaj njiju. Abraham, arhetip očeta, na gori vstopi v sanje in svojo zgodbo, po kateri mora žrtvovati sina. Skozi iskanje sina, zaznamovanega z nasiljem, ki ni bilo storjeno, se razpira pokrajina odnosa dveh generacij; to je zgodba o nasledstvu, razumevanju preteklosti, odpuščanju in odraščanju. Abraham je namesto sina ubil žival: bo ta spet zaživela? Se lahko uničeni raj vzpostavi? Do kakšnih intenzivnosti lahko privede utopija, vzpostavljena kot resničnost? Ko enkrat izkusimo raj – se še lahko vrnemo nezaznamovani? Sodoben človek je prikrajšan za svojo biografijo. Ali je v neki skrajni prihodnosti še mesto za človeka? Je to, kar iščemo, res človek? Je sploh kdaj bil, razblinjen v belini odsotnega?
Uprizoritev je tudi hommage in pozdrav Fernandu Arrabalu, v Španiji rojenemu dramatiku, ki je z Alejandrom Jodorowskim in Rolandom Toporjem ustanovil panično gibanje, nekakšno pozno vejo nadrealizma – hommage in pozdrav videnju in razgaljanju sveta skozi disfunkcionalnost, tujost, razliko.
Jan Krmelj

Iz gledališkega lista

Osnovna narava utopije je, da preobrazi resničnost. Da jo preobrazi znotraj naše percepcije. Da nam jo za hip iztrga izpred oči, to samoumevnost, predvidljivost tega, kar si razlagamo kot vsakdanjost, in nam jo nato vrne, obrnjeno na glavo. S tem nam ponudi novo vizijo, novo vizuro, novo možnost. Možnost, da razkrijemo mehanizme, s katerimi tvorimo to, kar imenujemo resnično, in začnemo kreirati nekaj neresničnega. Nekaj nemogočega, nekaj nezamisljivega, skrajno tujega, a skrajno našega.
Kakor utopija potrebuje človeka, da jo misli, tako človek iz istega razloga potrebuje utopijo. Izraz domišljije, cilj, v katerega usmerja svoje želje. Človek se izdeluje preko utopije, ugotavlja in ustvarja sebe v odnosu do tega nedosegljivega sveta znotraj sebe, nedosegljivega sebe.
Katja Markič: Človek je ustvaril raj mnogo kasneje, kot je bil iz njega izgnan (odlomek)

 

PTL ob 20:00: Sinja Ožbolt: Blago(r) narodu, plesno-gledališka predstava

Koreografija: Sinja Ožbolt

Dramaturgija: Andreja Kopač

Soustvarjalci in izvajalci: Ana Čigon, Sara Janaškovič, Sabina Schwenner,  Dušan Teropšič, Matija Udovič, Eni Vesović

Oblikovanje luči: Aljaž Zaletel

Avtorska glasba: Matjaž Predanič

Kostumografija: Urška Recer

Scensko telo: Dušan Teropšič

Producentka: Živa Brecelj

Produkcija: Plesni Teater Ljubljana 2015

"Vendar je v koreografiji ideje Sinje Ožbolt slutiti tudi neznansko moč teles, ki so se zmožna upreti in samoorganizirati – ne le na odru." Nenad Jelesijević, Radio Študent

"Tok nove predstave Sinje Ožbolt Blago(r) narodu napoveduje njen novi koreografski izliv, novo gibalno ostrino, ko se plesno tkivo vrtinči po odru kot razburkano morje, gnete človeške temne strani, pa vendarle da misliti, da je še nekje žarek, ki odseva optimizem in skupino presvetli kot urejeno in usmerjeno koreografsko strukturo." Daliborka Podboj, Parada plesa

Vstopnina: 12 / 7 EUR

 

KOŽ ob 18:00: Voko Kovačič: Kako Zemlji povrniti zdravje?

Brez vstopnine

 

Mestni muzej Ljubljana od 18:00: Podnebje: pregled najverjetnejših sprememb, kulturna prireditev

V okviru ciklusa "Razumevanje sveta" bo potekel pogovor z Jeanom Jouzelom in Lučko Kajfež Bogataj o klimatskih spremembah (povezoval bo Igor E. Bergant):

Po pogovoru bomo predvajali osupljiv dokumentarni film TERRA (2015) Yanna Arthus-Bertranda in Michaela Pitiota, ki prikazuje čudovito epopejo življenja in dokazuje, da je človek sposoben spremeniti svojo prihodnost z drugačnim pogledom na svet. (90 min., v francoščini, angleški podnapisi).

Če ne bomo storili nič za to, da bi omejili rast učinka tople grede kot posledice človeške dejavnosti, lahko pričakujemo, da bo do l. 2100 povprečno globalno segrevanje preseglo 4C in za sabo potegnilo posledice, ki bodo pravi pretresi. Če pa bomo uspeli omejiti segrevanje na pod 2C, bi se v glavnem morali biti sposobni prilagoditi novim razmeram. To je pravi izziv, ki od nas zahteva, da hitro zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov. Prispevki držav, ki so svet zapisale tej poti, so še preskromni, a pariška podnebna konferenca COP21 lahko, čeprav predstavlja šele prvi korak, štejemo za uspeh.

Jean Jouzel je zaslužni vodja raziskav pri Komisiji za atomsko energijo, kjer se je ukvarjal s paleoklimatskimi rekonstrukcijami na podlagi preučevanja ledu na Antarktiki in Grenlandiji. Je soavtor drugega in tretjega poročila Medvladnega foruma za spremembo podnebja (prejemnik Nobelove nagrade za mir 2007 skupaj z Al Gorom), član francoskega Ekonomskega, socialnega in okoljskega sveta, avtor več kot 400 publikacij.

Jean Jouzel je tudi prejemnik nagrade Fondacije Alberta II Monaškega in nagrade Vetlesen, ki velja za "nobelovo nagrado na področju geofizike in geologije" ter tuji član Akademije znanosti ZDA.

Lučka Kajfež Bogataj vodi Center za biometeorologijo na Biotehniški  fakulteti. Raziskuje področje podnebne spremembe in možnosti blažitev in prilagoditev v različnih področjih gospodarstva. je članica Mednarodnega odbora za spremljanje podnebnih sprememb pri Organizaciji združenih narodov, ki je leta 2007 prejel Nobelovo nagrado za mir, in je danes članica komiteja Globalnega klimatskega opazovalnega sistema pri Svetovni meteorološki organizaciji. Je avtorica knjige Kaj nam prinašajo podnebne spremembe.

V francoščini in slovenščini s simultanim tolmačenjem. Vstop prost.

 

Moderna galerija od 18:00: MG+: Iz ateljeja Luja Vodopivca, kiparska razstava

Kustos serije razstav: dr. Marko Jenko

Serija malih razstav Iz ateljeja, ki se v letošnjem letu nekoliko bolj posveča slovenskim kiparjem, vključenim v stalno razstavo Moderne galerije 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi, se nadaljuje z vpogledom v trenutno produkcijo Luja Vodopivca. Umetnik se je odločil, da se bo predstavil s še nerazstavljenimi deli, ki so nastala v zadnjih dveh letih, na stalni razstavi pa sta na ogled dve njegovi deli iz kiparske zbirke Moderne galerije, in sicer Glasba za Billa Tuckerja (1978) in Nevidni predmet (1988). Namen serije Iz ateljeja ostaja takšen kot doslej – da obiskovalcem ponudi primerjalni pogled oziroma vpogled v razvoj in premene ustvarjalnosti posamičnega umetnika.

Lujo Vodopivec (r. 1951) je akademski kipar, nedvomno eden najpomembnejših predstavnikov modernega kiparstva na Slovenskem. Po diplomi leta 1974 je študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani zaključil s kiparsko specialko pri Dragu Tršarju. Za svoje takratno delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1979 je kot štipendist fondacije Barnett Newman odpotoval v Združene države Amerike, kjer je v New Yorku (New York Studio School) študiral pri znamenitem britanskem kiparju Williamu G. Tuckerju. Od leta 1984 poučuje na Akademiji za likovno umetnost (zdaj Akademija za likovno umetnost in oblikovanje) v Ljubljani, kjer je bil leta 2000 izvoljen za rednega profesorja. Razstavljal je pogosto, tako doma kot v tujini, samostojno in skupinsko. Leta 1986 tudi na beneškem bienalu, leta 1994 pa na bienalu v São Paulu. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada (1988) in nagrado Riharda Jakopiča (2000).

Brez vstopnine

 

Atrij ZRC ob 19:00: Arhitekturna razstava: V ospredje

Arhitekturna razstava "V ospredje: pionirke slovenske arhitekture in oblikovanja", ki sta pripravila Center arhitekture Slovenije in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, želi osvetliti življenje in delo spregledanega dela slovenskega arhitekturnega ustvarjanja in ponuja priložnost, da iz bogatega arhitekturnega opusa 20. stoletja izpostavimo tista dela, ki so le redko razstavljena in na ogled javnosti, vendar zato nič manj pomembna, kakovostna in večplastna.

Brez vstopnine

 

Trnovski Pristan ob 19:00: Pripovedovalska budnica Radia Študent

- pri barki na Ljubljanici, parkirani v Trnovskem pristanu pod Prulskim mostom.
Na večer nove sezone jutranjega programa Radia Študent vas prekaljeni stari pripovedovalski mački ter njihovi podmladki vabijo na tradicionalno hudomušno pripovedovanje zgodb, pustolovščin, srhljivk, živalskih prigod in človeških nezgod, ki bodo zeh spremenili v smeh.
Za nadaljna zvočna zadovoljstva bo poskrbel DJ Blaženmedženami, ki bo vrtel razno fajn muziko vmes tudi par svojih komadov.
Zbudimo te vražje jutranjce z vrhunsko mešanico praženih nasmehov! Gostoljubje nam izreka Društvo rečnih kapitanov Ljubljana (tudi z zelo ugodno ponudbo piva), za prigrizke za odrasle in otroke bo poskrbela Pekarna Grosuplje.

 

Trubarjeva Hisa Literature ob 19:00: Lacanove antifilozofske operacije, predavanje mehiškega psihoanalitika Carlosa Gomeza Camarene, ki ni univerzitetno ampak je strokovno
Predavanje se bo osredotočilo na koncept antifilozofije v Lacanovem poznem poučevanju in njeno rabo v psihoanalitični kliniki. V ospredju bodo klinične konsekvence antifilozofske operacije, ki jih je Lacan razvil v okviru Klinične sekcije Univerze Vincennes leta 1975, ko je antifilozofijo postavil kot eno od štirih temeljnih vednosti.
Lacan je v Seminarju o transferju ob primeru Malega Hansa poudaril, da je vsak analizant ‘’mali filozof’’. Toda v filozofske vode se Lacan nikoli ni podajal z namenom filozofije, pač pa izključno zato, da bi se izognil katastrofalnim posledicam tako imenovanega post-freudovstva. A kako je mogoče, da so psihoanalitiki, nezainteresirani za filozofijo, lahko izpostavili tako ključne napake filozofov?
Predavanje bo poudarilo tezo, da je antifilozofija temeljni koncept ponovnega branja Lacana na način psihoanalitične klinike. Ob tem se bo približalo antifilozofiji, toda ne kot vednosti, pač pa kot seriji operacij, ki so na delu v analizantovem diskurzu. Te antifilozofske operacije je mogoče najti že pri Pascalu, Marxu, Descartesu, Sokratu, Kierkegaardu ali Wittgesteinu, toda zaključijo se lahko le prek Freuda ali pa matematičnega, poetičnega ali religioznega elementa.
V uvodu bo o Lacanovi antifilozofiji ter o specifičnem razmerju med filozofijo in psihoanalizo v slovenskem prostoru spregovorila psihoanalitičarka in predsednica Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo dr. Nina Krajnik. V ospredje bosta postavljeni nujnost vrnitve k Lacanu in ločitve psihoanalize od filozofskega branja.
Carlos Gomez Camarena je mehiški psihoanalitik. Zasebno prakso opravlja v Ciudad de Mexico. Je raziskovalec na Centru za kritično teorijo in raziskave na Ibero-ameriški Univerzi in doktorski aspirant na Univerzi Pariz 7 – Diderot. V svojem delu se ukvarja s klinično in teoretsko rabo matematike in poezije v lacanovski psihoanalizi. Študiral je na Harvardu in na Univerzi Birkbeck v Londonu. Trenutno sodeluje v prevajalski skupini Neprevedljivega slovarja Barbare Cassin. Prevedel je tudi delo Alenke Zupančič The Odd One In v španščino.

 

MGL ob 19:00: Predstavitev knjige: Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma

Gostje Darko Suvin, Aldo Milohnić, Seta Knop, Svetlana Slapšak, Miklavž Komelj. Predstavitev bo povezovala urednica Knjižnice MGL Petra Pogorevc.
Knjiga Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma je prvi reprezentativni izbor teatroloških študij o Bertoltu Brechtu v slovenskem jeziku uglednega in svetovno priznanega brechtologa Darka Suvina. V knjigi so zbrani nekateri njegovi najbolj znani in pogosto citirani spisi o Brechtu, in sicer od zgodnjih 60. in 70. let, ki so izšli v njegovi prelomni knjigi To Brecht and Beyond (1984), do najnovejših, ki jih je objavljal v knjigah Brecht Yearbook, New Left Review in drugje. V njih avtor razpravlja o pomembnih Brechtovih dramskih besedilih in ključnih pojmih iz njegovega teoretskega opusa, ki so imeli odločujoč vpliv na gibanja v svetovnem gledališču in dramatiki 20. stoletja. Vsa besedila je prevedla dr. Seta Knop, spremno besedo h knjigi pa je prispeval gledališki teoretik in predavatelj zgodovine gledališča na ljubljanski AGRFT dr. Aldo Milohnić. V veliko veselje in čast nam je, da bomo lahko knjigo prvič predstavili javnosti v družbi njenega avtorja.
 

Bežeče sličice!!!

 

Kino gledališče Bežigrad: Film na oko, mendarodni filmski festival za otroke in mladino

17:00 Življenje ob meji, Irak, Sirija, 2015, 73min., Dokumentarni, 12+, Nočni horizonti

V begunskih taboriščih Kobani in Shingal na meji med Sirijo in Irakom se prepletajo usode tisočerih ljudi. Kurdski režiser Bahman Ghobadi je osmim otrokom iz omenjenih taborišč zaupal svojo kamero in jim tako omogočil, da je vsak predstavil svojo zgodbo. Gre za pretresljiva pričevanja mladih ljudi, ki imajo pred seboj še vse življenje, hkrati pa so v življenju tudi skoraj vse že izgubili.

19:00 James White, ZDA, 2015, 86min., 15+

James White je na prvi pogled tipičen predstavnik mlade generacije Newyorčanov, ki svoj vsakdan preživljajo v vrtincu norih zabav ter v opoju prepovedanih drog. Kmalu pa izvemo, da James še vedno preboleva nedavno smrt svojega očeta, poleg tega pa na nitki visi tudi življenje njegove matere, ki se spopada s hudo obliko raka

 

Slovenska kinoteka:

19:00 Večer SFA: Nepozabne filmske vloge igralke Milene Zupančič

Moj ata socialistični kulak, Matjaž Klopčič, Slovenija (Jugoslavija), 1987, 35 mm, barvni, 122'

Komedija ponuja komičen pogled na dogodke po vojni in pripoveduje o tem, kako težko je najti pravo mesto v ideološko tako zapletenih časih, kot je bilo obdobje informbiroja v bivši Jugoslaviji. Mlajšim generacijam gledalcev komedija ponuja pogled na povojno življenje povprečnega človeka in politično dogajanje v Sloveniji, starejšim pa skorajda nostalgičen spomin na nekdanje čase.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

21:15 Klasiki

Camorra (Camorra/A Story of Streets, Women, and Crime), Lina Wertmüller, Italija, 1986, 35mm, 1.66, barvni, 92’, sp

Babo, sina Guaglioneja (Francisco Rabal), slepega in ostarelega vodje Camorre, usmrtijo, ko poskuša posiliti Annunziato (Ángela Molina). Zabodejo ga z injekcijo, kar postane značilen podpis v seriji umorov neapeljskih preprodajalcev drog. Vse sledi za morilcem vodijo v slepo ulico in glavni osumljenec postane Annunziatin bivši fant (Harvey Keitel). Brutalna zgodba o italijanskem podzemlju.

 

Kinodvor:

17:00 Mesto žensk: premiera: Najin svet (Yoon ga-eun)

Film ni le zgodba o vrstniškem nasilju, temveč o otroku, ki se ne more vključiti v družbo, o občutljivi deklici, ki jo duši huda osamljenost.
Projekciji sledi pogovor z režiserko.

20:30 Mesto žensk: Otvoritev!

No Home Movie, Chantal Akerman
Ganljiv portret režiserkine mame, posnet v njenem bruseljskem stanovanju, prikazuje zadnje mesece njenega življenja.
Projekciji sledi pogovor z režiserkino dolgoletno sodelavko in montažerko Claire Atherton.

23:30 otvoritvena zabava

Mala dvorana:

19:00 Prečkanje Islandije (Crossing Iceland), Jure Breceljnik, Slovenija / Islandija, 2016, HDcam, 52'

Jerome Josserand iz francoske vasice La Grave tik pod prelazom Col du Lautaret je eden od pionirjev snežnega kajta in imetnik svetovnega rekorda v najvišjem poletu. Ko je prvič obiskal Islandijo, ga je dežela popolnoma prevzela s svojo naravno lepoto in izjemnimi pogoji za kajtanje. Odločil se je vrniti in jo prekajtati od severa do juga. Marca 2011 se tako odpravi na izziv svojega življenja, na več kot 200 kilometrov dolgo prečkanje Islandije. Da bi bil izziv še večji, si zastavi, da bo to naredil v enem samem dnevu.

 

Komuna:

18:00 Slavno neslavna Florence (Florence Foster Jenkins), Stephen Frears, Velika Britanija, biografska komična drama

20:00 Dojenček Bridget Jones (Bridget Jones's Baby), Sharon Maguire, Velika Britanija, romantična komedija