(foto: Grete Stern)

Metelkova mesto:

 

Channel Zero ob 22:00: Psy Dub Lab V laboratoriju Dub Laba smo opravili obširne preiskave in prišli do formule, da je čas za novi PSY DUB LAB . Kot vedno smo vajeti prepustili Shoshoni in njenim vajencem iz Mami's Magic, naj nam namešajo najboljšo kombinacijo za plesanje.

 

Glasba izven:

 

Prulček ob 20:00: Adriano Trindade (BR)

Adriano Trindade, musician, take the samba-rock flag around the world, the New MPB ( Música Popular Brasileira) in general.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 20:00: Qasida: Rosario La Tremendita in Mohammad Motamedi

Ko flamenko sreča perzijsko klasično glasbo

Španski pesnik Federico Garcia Lorca je opisal canto jondo – globoko flamenko pesem – kot  "redek primer primitivne pesmi, katere zapiski vsebujejo gola in surova čustva prvih orientalskih civilizacij". Ta Lorcova oporoka je lahko projekt Qasida, izjemna glasbena povezava med mlado seviljsko kantaoro Rosario "La Tremendita" in njenim iranskim kolegom Mohammadom Motamedijem. "Več flamenka kot La Tremendita je nemogoče," je ob izidu njenega prvega albuma A Tiempo zapisal francoski Le Monde. V Qasidi pevka preučuje korenine flamenka v bogatih, raznovrstnih poetičnih pesmih in improvizacijah Motamedija, vzhajajoče zvezde perzijske klasične glasbe in sijočega utelešenja obnovljene tradicionalne glasbe. V rahločutnih, gibljivih baladah spaja subtilne novosti in stoletno tradicijo. Ko se španska ljudska poezija in perzijska umetnost združita v glasbeni svet, se zdi, kot bi na kratko oživela nekdanja Al Andalusa.

Vstopnina: 18, 20, 23, 14* EUR

 

Kino Šiška ob 21:00: Impronedeljek

V sodelovanju s priznanim pianistom in skladateljem Rokom Zalokarjem vas vabimo na redne ponedeljkove večere za vse željne prostega igranja, jamanja in deljenja oziroma iskanja glasbenih idej.

V domačem vzdušju naše kavarne bomo navezali, krepili in vedno znova obnavljali stike s skupnostjo glasbenikov, ki delujejo pod skupnim imenovalcem improvizacije. Vsak večer bo otvorila zasedba, sestavljena za prav tisti večer, zatem pa je oder odprt za vse.
Začetna postava:
Kristijan Kranjčan – bobni, tolkala
Marjan Stanić – bobni, tolkala
Nino Mureškič – bobni, tolkala

 

Ne glasba:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Oder pod zvezdami ob 17:00: Sončnica na Luni

Predstava za otroke

Predstava Sončnica na Luni ugledališčuje šestnajst pesmi za otroke iz antologije Sončnica na rami (Mladinska knjiga Založba, 2017) in eno, ki je bila napisana na novo. Predstava se poezije ne loteva na racionalen način: namesto da bi o njej razmi .

Predstava Sončnica na Luni ugledališčuje šestnajst pesmi za otroke iz antologije Sončnica na rami (Mladinska knjiga Založba, 2017) in eno, ki je bila napisana na novo. Predstava se poezije ne loteva na racionalen način: namesto da bi o njej razmišljala, jo posluša, opazuje in tipa. Vodi nas v svet sinestezij, kjer vsaka nova črka odpre novo vesolje pomenov. V predstavi so uporabljene pesmi avtorjev Milana Dekleve, Boruta Gombača, Nika Grafenauerja, Barbare Gregorič Gorenc, Miklavža Komelja, Miroslava Košute, Ferija Lainščka, Svetlane Makarovič, Vinka Möderndorferja, Borisa A. Novaka, Nebojše Pop-Tasića, Lile Prap, Andreja Rozmana - Roze, Jožeta Snoja, Petra Svetine, Bine Štampe Žmavc in Saše Vegri.

"Brez zadržka lahko zatrdim, da je jezik najpopolnejši medij, ker z nekaj čačkami lahko ustvari sliko – vesolja," je za gledališki list napisal dramaturg in pesnik Nebojša Pop-Tasić.  "Črke so začetek čarovnije. Sama črka je videti kot navadna čačka, ništrc, dokler ji ne določimo pomena oziroma glasu. Ko se črka oglasi, postane veliko : iz čačke se prelevi v znak, noto, glasbeni prostor, ki s svojo zvočnostjo začne ustvarjati slike. Torej, ena črka je začetek zvočnega (in mentalnega) prostora …" 

Režiser predstave Mare Bulc se je v zadnjih letih uveljavil kot eden najbolj zanimivih gledaliških režiserjev za otroke in mladino: s stalno ekipo sodelavcev (poleg Nebojše Pop-Tasića še Damir Avdić, Sanja Grcić, Damir Leventić in Sebastjan Starič) se predstav loteva skozi eksperimetalno preizpraševanje ustaljenih gledaliških oblik in žanrov za mlado občinstvo, a vedno z jasno mislijo in stališčem. Lani je na 9. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije prejel nagrado za najboljšo režijo, in sicer za predstavo Kaj pa če ...? Lutkovnega gledališča Maribor.

Vstopnina: 5.00 €

Knjigarna LGL ob 17:00: Skozi tisočere zgodbe – Lara Jankovič bere knjige Lov na medveda, Medved in klavir in Sitnobe sitne

PROST VSTOP

 

MGL:

Veliki oder ob 18:00: Sen kresne noči

Komedija

Z veseljem napovedujemo premiero predstave, ki smo jo zaradi bolezni v ansamblu iz lanske sezone premestili v letošnjo.
Pravljična komedija Sen kresne noči spada v zgodnje obdobje ustvarjanja Williama Shakespeara, v fazo "eksperimentalnih" in "romantičnih" komedij, kot sta tudi Dva gospoda iz Verone in Ljubezni trud zaman. Samo na videz preprosta, komično zasnovana ljubezenska drama omogoča najrazličnejše interpretacije, zato vsaka nova postavitev vzbuja velika pričakovanja. Na tehtnici so sanje in resničnost, burna čustva in hladni razum, nežna ljubezen in prvinski nagoni … Shakespeare se je pri pisanju te komedije v podrobnostih naslonil na vire, kot so Chaucerjeve Canterburyjske zgodbe, Ovidove Metamorfoze in nekatere srednjeveške romance. V igri v igri, ki jo uprizorijo rokodelci, si Shakespeare privošči nerodnosti, ki so nastajale pri okornih uprizoritvah različnih gledaliških skupin. Nekateri kritiki menijo, da se je v tej komediji zavestno ponorčeval tudi iz romantične, toda tragične ljubezni, kakršno opisuje v tragediji Romeo in Julija, po vsej verjetnosti napisani v istem obdobju. Ljubezen je nestanovitna – hitro zamegli razum, a prav tako hitro izpuhti, zato je priseganje večne zvestobe lahko močno dvomljiva reč.
Igra se dogaja v atenskem gozdu v času prvomajskih praznovanj ter tik pred poroko kneza Tezeja in Hipolite. V nasprotju s strogimi in urejenimi Atenami je gozd, po katerem tavajo štirje atenski zaljubljenci, v rokah pravljičnih bitij, ki uravnavajo dogajanje, kakor se jim zahoče. Sami živijo zelo razbrzdano, njihovi prepiri in medsebojna obračunavanja so siloviti in brezkompromisni. V tem divjem okolju in ob pomoči čarovnij se dogaja vse mogoče.
Ljubimcem iz Sna kresne noči se v spanju zgodi nekaj, na kar si pri belem dnevu ne bi upali niti pomisliti. Njihova erotika udari z vso silo na plan, junaki so nenadoma obsedeni od poželenja in strasti. Vendar ostajamo pri komediji – pomlad je tista, ki razvnema človekova čustva in jih žene v razposajenost. Sanje so bile resda moreče, a zmagata optimizem in vera v življenje. Človek je zmožen preseči togi racionalizem, ki ga v začetku zagovarjata Helenin oče Egej in knez Tezej, pa tudi svoje strasti in nagone, ki jih nad ljubimce in Titanijo spustita Oberon in Škrat.
Sen kresne noči dokazuje, kako pomemben sestavni del človekove osebnosti je svet domišljije.

mala scena ob 20:00: Vrh ledene gore

Detektivska drama
V večjem španskem mestu se v stavbi uspešnega podjetja Technocenter v petih mesecih med zaposlenimi zgodijo trije samomori, vse tri žrtve so moški, starejši od 35 let. So samomore res naredili zaradi pritiskov na delovnem mestu ali morda zaradi kakšnih drugih, osebnih razlogov? Podjetje je del gigantske multinacionalne družbe s sedežem v Madridu. Sofia Cuevas, ena vodilnih v multinacionalki, nekoč pa zaposlena prav v Technocentru, dobi nalogo, da obišče podjetje, neposredno pridobi čim več podatkov in napiše interno poročilo. Med Sofijinim obiskom prihajajo na dan številne podrobnosti, ki kažejo, da v podjetju ni vse tako, kot bi moralo biti. Zaposleni so izpostavljeni hudim pritiskom, vladajo nezdravi odnosi, prisotna sta stres in strah … Toda direktor, prototip uspešnega menedžerja, zavrača vsakršno povezavo med očitno človeško stisko in delovnim okoljem. Gre za nesrečno naključje? Bo nekaj razkritih skrivnosti iz zasebnega življenja samomorilcev celoten položaj pojasnilo ali pa ga bo le še bolj zamotalo?

Tabares nam postreže z napeto detektivko, ki se v prvem delu ukvarja predvsem s tremi samomori, v drugem pa seže pod površje problema in se nevarno približuje breznu problematike, kjer so absolutni zaključki preveč preprosti, da bi ponujali prave rešitve. Tako kot obravnava razmere v sodobni zahodni družbi, se z enako zavzetostjo poglablja tudi v človeško nrav. V devetih natančno izdelanih prizorih se Sofia pogovarja s štirimi sodelavci pokojnikov. Razen z enim se z vsemi pogovarja po dvakrat (prvi del zaslišanja je poln prikrivanja, nelogičnih odgovorov, celo laži); o vsakem od njih si po drugem pogovoru ustvarimo povsem drugačno sliko. Pa tudi Sofia ni samo samozavestna poslovna ženska, kakršno srečamo na začetku, ampak vse bolj spoznavamo njeno krhkejšo in ranljivejšo plat.

V prvem delu detektivske drame smo priča posredovanju informacij, ekspoziciji, razumskosti in prisebnosti; drugi del pa gre v emocije, v srž problema posameznega lika, v tisto, kar je pod gladino, tisto, kar se skriva. Detektivka je sicer lep, a naiven žanr, ki nam zagotavlja, da absolutna resnica obstaja, le da se skriva, toda če jo bomo dovolj vztrajno iskali, jo bomo tudi našli. Vendar, kot pravi Sofia, je življenje veliko bolj zapleteno. Prav zato je zadnji prizor največji in najbolj oster odmik od detektivke.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Hlapci

"Ne oblast,
ampak čast!"

Hlapci so eno tistih kanonskih besedil, ki nenehno izzivajo, zastavljajo temeljna vprašanja in zahtevajo poglobljen razmislek. Cankar jih je pisal leta 1909, jih zasnoval kot politično satiro, a se je ta v tretjem dejanju sprevrgla v "tragiko", kot je to sam označil. Čeprav ne gre za tragedijo po klasičnih merilih, pa je boleča usoda junaka učitelja Jermana, pokončnega in moralnega intelektualca, ki se mora umakniti političnemu pragmatizmu, koristoljubnemu sprenevedanju, zlorabam in manipulacijam, postavila model delovanja političnih mehanizmov, ki se v pri nas v 110 letih od nastanka igre ni bistveno spremenil.
Hlapci so izšli leta 1910, v hipu povzročili škandal in ogorčene odmeve, cenzura je prepovedala uprizoritev na odru. Uprizorjeni so bili šele po Cankarjevi smrti, leta 1919, najprej v Trstu, potem pa še v Zagrebu in 11. decembra v Ljubljani, na odru današnje Drame.
Vse do danes je ta drama s pomenljivim naslovom paradigmatično besedilo, s katerim označujemo politične razmere in odnos do oblasti. V številnih interpretacijah in še številnejših citatih so posamezni deli besedila pridobili širok spekter pomenov, vse od neprizanesljive kritike narodovega značaja pa do buditeljskih, narodotvornih gesel. Posamezni dramski liki so postali sinonim za prepričanje, držo in etos ali za odsotnost in nekonsistentnost vsega tega. Cankarjeva kritična diagnoza naroda še zmeraj provocira in vsakokratna uprizoritev je tudi svojevrsten odgovor nanjo.

GENI: Blagor se meni, ki opravljam ta sveti posel le zategadelj, ker bi se mi drugače zehalo na svetu. Ali se spominjaš, kako smo pisale nalogo o svetosti in vzvišenosti učiteljskega poklica? Jaz sem bila pohvaljena, ker sem najbolj lagala … ne besede o hribih in hribovcih, ne o zakrpanih bluzah, ne o pošvedranih petah, ne o krompirju v oblicah, ne o dolgih jezikih, ne o zarobljenem nadzorniku … o, koristna je bila tista naloga, zdaj se je izkazal njen namen: kdor se ni zgodaj naučil lagati, se bo dolagal s težavo do definitivnega lažnivca.

 

- - -

 

KUD Španskih borcev ob 17:00: Medgeneracijske Zelene urice z Zavetiščem za zavržene rastline

Zavetišče za zavržene rastline/ Tečaj učenja osnov risanja in slikanja s pomočjo rastlin

 

Kino Šiška: Kamera ob 20:00: Blažka Križan: Pogled Skozi

Likovna razstava

Akademska slikarka Blažka Križan v svojem delu posega v sam material in ploskev, pri čemer ji papirnate rezljanke omogočajo spletkarjenje s prostorom in gledalčevim pogledom.

Delikatne praznine ponujajo igro svetlobe in senc ter glede na transparentnost papirja spominjajo na prosojnost membrane ali na grižljaje, ki jih na listih rastlin za seboj puščajo insekti. Z naključnim ponavljanjem vzorcev tvorijo organsko ali popolnoma abstraktno zgodbo, ki jo gledalec odkriva s počasnim premikanjem pogleda po površini.
Navidezno migetajoče oblike dražijo oko, svetloba pa ustvarja senco, ki na drugi površini delo podvoji. Pozitiv in negativ skupaj tvorita končni učinek umetniškega dela, ki je zaradi zunanjih dejavnikov svojevrsten in toliko bolj vpet v razmerje z gledalcem in okoljem. Površina dela vedno znova sili gledalčev pogled k doživljanju dela kot celote in hkrati k postanku pri posamezni vreznini v ploskev.
Blažka Križan (1990) je leta 2017 magistrirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani. Istega letga je sodelovala na dveh skupinskih razstavah cikla ALUO: prehod študentov slikarstva v Galeriji Equrna. Leta 2016 se je s samostojno razstavo Rezljanke predstavila v Galeriji Layerjeve hiše v Kranju in na skupinski razstavi ALUO LXX. Preteklost, sedanjost, prihodnost v Galeriji Jakopič. V Bežigrajski galeriji 1 je razstavljala z Leo Culetto in Niko Vučko na razstavi V prostor, Objekti.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Ddr. Damir Globočnik: Aleksander Zalar: Kolumbija

Predavanje s filmsko projekcijo

Z izredno indijansko kulturo Čibčev, predstavljeno v skulpturah San Avgustina in zlatarskih izdelkih muzeja zlata v Bogoti, se zaključuje najstarejša, le deloma raziskana indijanska preteklost dežele. Špansko obdobje kolonialnih mest, čudovitih cerkva in spomenikov nasledi indijansko preteklost. Z bitko pri Bojaci leta 1819 pa se špansko obdobje konča. Na deželi pušča močan pečat. To bo pokazal film, ki je le eden od petih filmov o čudoviti Kolumbiji.

Brez vstopnine

 

Knjižnica Jožeta Mazovca (bralnica) ob 19:00: Dim Zupan, pogovorni večer

Mladinski pisatelj Dim Zupan, sin pisatelja Vitomila Zupana, je za svoje delo prejel vse vidnejše slovenske nagrade za mladinsko književnost. Govoril bo o svojem življenju in literarnem ustvarjanju, o pomenu igrivega in radoživega pogleda na svet, pa tudi o staranju, starosti in smrti, temah iz knjige Hektor in zrela hruška, ki je bila nagrajena z Večernico. Pogovor bo vodila Mateja Hana Hočevar.

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: muzejski ponedeljek

 

Kinodvor:

18:45 Družina, Rok Biček / Slovenija / Avstrija / 2017 / 107'

Rok Biček (Razredni sovražnik) je deset let beležil življenje mladeniča, ki je odraščal v zelo neobičajni družini. Film je prejel glavno nagrado na Tednu kritike v Locarnu in vesno za najboljši celovečerec v Portorožu.

21:00 Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), Martin McDonagh / Velika Britanija / ZDA / 2017 / 115'

Irski režiser Martin McDonagh (Morilca na kolektivca) s kot oglje črno tragikomedijo in veličastno Frances McDormand v glavni vlogi zaorje v drobovje “small-town” Amerike. Najboljši scenarij v Benetkah, štiri nagrade zlati globus in sedem nominacij za oskarja.

Mala dvorana ob 20:00: Demokracija (Democracy – Im Rausch der Daten), David Bernet / Nemčija / Francija / 2015 / 100'

Kako evropske državljane zaščititi pred zlorabo njihovih osebnih podatkov v komercialne namene? Demokracija nas popelje v zakulisje evropskega zakonodajnega postopka: od prvega osnutka, preko rekordnih (skoraj štiri tisoč!) predlaganih sprememb, pa vse do novega zakona o varstvu podatkov.

 

Komuna:

18:30 Zamolčani dokumenti (The Post), biografska zgodovinska drama, Steven Spielberg, ZDA, 115'

20:45 Petdeset odtenkov svobode (Fifty Shades Freed), romantična drama, James Foley, ZDA, 105'