Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja

Vabljene_i na benefit vegansko večerjo kolektiva Rdečih zor! Na meniju tokrat veganska in feministična verzija tradicionalne portugalsko - brazilske jedi "feijoada" in ajdovi žganci. Izkupiček večerje gre za izvedbo feminističnega in kvir festivala Rdeče zore, ki se bo odvijal marca 2017 in ki bo tokrat praznoval svojo polnoletnost!

 

Jalla Jalla ob 21:00: Torkpedo-> Jack Frost 2: Revenge of the Mutant Killer Snowman

 

Glasba izven:

 

Narodna galerija ob 19:30: Sozvočje svetov XVI - Ljubljanski koncerti

PROGRAM:

Dame Tomoski / red. prof. Uroš Rojko, mentor

Ljubljanski concertino št. 2 / Metelkova

Uroš Rojko (*1954): Ljubljanski koncert št 2

SpojStrun za ozvočen čembalo in godala

Johann S. Bach (1685–1750): Brandenburški koncert št. 6      Maja Rome, Tomaž Malej, viola, Domen Marinčič, Christoph Urbanetz, viola da gamba, Igor Škerjanec, violončelo

Johann S. Bach (1685–1750): Brandenburški koncert št. 5       Aleš Kacjan, flavta, Janez Podlesek, violina, Tomaž Sevšek, čembalo

Ferdinand Šerbelj, muzejski svetnik Narodna galerija Celostna umetnina v Gruberjevi palači  

Gruberjeva palača, kjer je danes Arhiv republike Slovenije, v svojih nedrih skriva redek dragulj, zasebno kapelo, ki jo je poslikal Martin Johann Schmidt − Kremserschmidt. Enotno zasnovan arhitekturni prostor, štukaturni okras, poslikava celotne kapele in njena oprema sestavljajo harmonično celoto že klasicistično nadahnjene rokokojske umetnosti. S svojo kvaliteto se kapela umešča med pomembne spomenike v Srednji Evropi, pri nas pa predstavlja vrhunsko delo visoke umetnosti v praznini, ki je nastala po odhodu ljubljanskih baročnih umetnikov.

 

Prulček Bar od 20:00: Jazz Jam - Blue Train Duo

Andrej Vernik - saksofon
Marko Petrušič - klaviature

Duo Blue train je nastal poleti 2007 ob poslušanju istoimenske plošče Johna Coltrana.Sestavljata ga Andrej Vernik-Vero-tenor saksofon in Marko Petrušić-Petko-klavir/klaviature.

V tem času sta med drugim nastopila na podelitvi Jakopičeve nagrade na Ljubljanskem gradu, na EPK Maribor 2012 in na Trnfestu. 2011 sta pri založbi Celinka izdala prvenec Waltzing moon.

Brez vstopnine

 

Klub CD ob 20:00: Cankarjevi torki - Roscoe Mitchell sextet tribute to John Coltrane

Roscoe Mitchell, altovski, sopranski saksofon, flavta;

Mazz Swift, violina;

Tomeka Reid, violončelo;

Junius Paul, Silvia Bolognesi, kontrabas;

Vincent Davis, bobni

Roscoe Mitchell je ena redkih še živečih jazzovskih legend iz Chicaga in njegove scene AACM, s katere so izšli The Art Ensemble Of Chicago z Mitchellom kot njenim ustanovnim članom, Sun Ra in številni drugi. Leti 1916 in 1917 sta tudi obletnici rojstva (90) in smrti (50) znamenitega Johna Coltrana, zato se mu velikani jazza posvečajo s svojimi avtorskimi projekti. Sextet, ki bo nastopil v Ljubljani, bo Mitchell prvič predstavil dva dni prej v Milanu, nato pa bo nadaljeval pot v še nekaj izbranih mestih v Evropi. Njegov klubski koncert bo ena redkih priložnosti, da tega 76-letnega skladatelja in pihalca, ki je posnel 87 albumov in napisal več kot dvesto petdeset skladb, še vidimo delavnega in v odlični, velemojstrski formi.Roscoe Mitchell, alto sax, soprano sax and flute; Mazz Swift, violin; Tomeka Reid, cello; Junius Paul, double bass; Silvia Bolognesi, double bass; Vincent Davis, drumsRoscoe Mitchell, alto sax, soprano sax and flute; Mazz Swift, violin; Tomeka Reid, cello; Junius Paul, double bass; Silvia Bolognesi, double bass; Vincent Davis, drums

Vstopnina: 14, 11 EUR

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta - Jana Beltran

Jana Beltran, kitaristka, vokalistka in avtorica glasbe All Strings Detached, se tokrat predstavlja s subtilnejšo obliko intimnih zvočnih krajin, ki bi jih v ameriški kulturi lahko označili s širšim pojmom singer-songwriter. Njena glasba poziva k izostrenem poslušanju pritajenih slikovitih pripovedi.

Sledil bo Celični jam.

Brez vstopnine

 

Teater, odrske deske, gledališče, in...:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Oder pod zvezdami ob 17:00: Močeradek gre čez cesto

Ugledališčena poezija Srečka Kosovela skuša gledalce povabiti k čudenju, jih raznežiti in razigrati ter zazibati s preprostimi ritmi, ki jih ponujajo verzi. Pesniški lutkovni kolaž vodi v svet senzoričnega, glasbenega in imaginativnega gledališ

Ugledališčena poezija Srečka Kosovela skuša gledalce povabiti k čudenju, jih raznežiti in razigrati ter zazibati s preprostimi ritmi, ki jih ponujajo verzi. Pesniški lutkovni kolaž vodi v svet senzoričnega, glasbenega in imaginativnega gledališča. Uporabite vse svoje čute in vstopite v gledališče, ki pomeni svet – in se mu čudite! Kajti toliko zanimivega je v njem ... V naši predstavi ni lutk. Je pa animacija! Animacija vsega: prostora, materiala, predmetov, svetlobe, zvokov, besed, ljudi. Animiramo pesnika samega, Srečka Kosovela, animiramo predstavo, animiramo gledalce. Zakaj? Ker želimo ne le uživati v podobah in dogodkih, ki jih posredujejo pesmi, ampak zajeti njihov duh.

Vstopnina: 5.00 €

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir

Veličastnih 7, Ta hud abonma in za izven
Režija: Silviu Purcărete

Po romanu Leva Tolstoja

Režiser: SILVIU PURCĂRETE
Dramaturginja: EVA MAHKOVIC
Scenograf in kostumograf: DRAGOS BUHAGIAR
Skladatelj: VASILE SIRLI

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom

Zasedba: Viktorija Bencik Emeršič, Sebastian Cavazza, Bojan Emeršič, Uroš Fürst, Petra Govc, Gregor Gruden, Jure Henigman, Eva Jesenovec, Aljaž Jovanović, Mirjam Korbar Žlajpah , Gorazd Logar, Marko Mandić, Boris Ostan, Jette Ostan Vejrup, Matej Puc, Ajda Smrekar, Janez Škof, Jernej Šugman, Nina Valič, Pia Zemljič, Judita Zidar, Vojko Zidar, Jana Zupančič in drugi

Tolstojeva dela so velikanske freske sveta. Kar sedemkrat je prepisal ep Vojna in mir, skice in beležke zanj so polnile visoke omare. 'Vsako umetniško delo doseže najvišjo stopnjo tedaj, ko človek pozabi na njegov umetni nastanek in občuti njegovo bivanje kot resničnost. Pri Tolstoju je to vzvišeno slepilo večkrat popolno.' (Stefan Zweig)

Romunski režiser Silviu Purcǎrete, ki živi v Franciji ter ustvarja v najuglednejših opernih in gledaliških hišah vsega sveta, se bo skupaj s slovenskimi igralci in s svojimi stalnimi umetniškimi sodelavci junaško lotil priredbe in uprizoritve tega dela. 'Vojna in mir, o katerih govorimo, sta iz iste snovi. Prve ni brez drugega. Mir se rodi iz vojne in tako že tudi sam vsebuje njene zasevke,' pravi Purcǎrete. Pomembna iztočnica za številne Purcǎretove predstave je občutenje apokalipse, tisti trenutek, v katerem človek skorajda opusti upanje na odrešitev; ravno v tem ključnem trenutku se začnejo njegovi bogati gledališki svetovi.

Vojna in mir bo osrednji dogodek festivala Tolstoj, iskalec resnice, ki smo ga za leto 2017 zasnovali v Cankarjevem domu. 'Nasilje, čustva in krutost gledalce popeljejo na prav posebno potovanje, kjer lahko na lastni koži občutijo vero, upanje, bolečino in ljubezen,' so zapisali leta 2012, ko je Goethejev in Purcǎretov Faust očaral obiskovalce mariborske Evropske prestolnice kulture.

Vstopnina: 15, 19, 21, 25, 13 EUR

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Marjetka stran 89, režija Sebastjan Starič, kabaret, variete

Igro sodobnega nemškega vsestranskega gledališkega ustvarjalca Lutza Hübnerja, smo za naše potrebe označili kar za gledališki kabaret. Dobrodošli v našem svetu! In to ne brez razloga. Skozi različne interpretacije Marjetkinega monologa iz Fausta nam namreč avtor razkrije različne komične situacije iz zakulisja gledališkega življenja. 

Lutz Hübner se je v besedilu osredotočil samo na eno stran verzov in iz tega je nastalo zanimivo besedilo in polno različnih interpretacij istega dela, kar je še en dokaz več, kako mogočno je Goethejevo delo Faust in gledališka domišljija.

Režiser išče to norost. Ustvarja gledališko iluzijo iz rezov in lomov, vrhuncev in padcev, kjer je nenehna napetost. Preigrava psihologijo protagonistov skozi ženske in moške formacije v polni kreativni kondiciji, ki v umetniškem pogledu sili čez številne meje, obenem pa daje tudi impulze, ki delo ženejo naprej.

Srečali se bomo s frajerskimi in zateženimi režiserji in muhastimi igralskimi divami, ki nam bodo preigravali dogodke in situacije s katerimi se običajno srečujejo gledališki ustvarjalci pri svojem vsakodnevnem delu. Kolaž prizorov pomaga demistificirati gledališko uganko, hkrati pa ga lahko beremo kot komentatorja človeka in ravno to sproža asociacijo, da bi lahko igralko, režiserja in vezano besedilo primerjali z Marjetko, Faustom in Mefistom; čeprav se vsi delajo, da ne igrajo nobene vloge, saj se na trenutke tudi sami več ne prepoznajo.

Režiser Sebastjan Starič, preizkušen gledališki maček, ki sicer s

Šentjakobskim gledališčem sodeluje prvič, pa s svojo postavitvijo obljublja še posebno presenečenje. Izpelje jo do ideje. A dons? Ja, najbrž.

Vstopnina: Od 5 EUR dalje

 

SNG Opera od 19:30: G. Puccini: Madama Butterfly

Puccini je dejal, da je z Madamo Butterfly ustvaril opero, v katero je izlil svoje srce in dušo. Vse življenje jo je označeval kot svoje najboljše in najmodernejše delo. Usoda japonske ženske, ki ne doživi izpolnitve svoje ljubezni in se na koncu z lastno roko požene v smrt, je skladatelja nedvomno globoko pretresla, saj je v tej zgodbi dosegel izjemno zlitje svoje ustvarjalne skladateljske moči z lirično in s pretresljivo psihološko dramo osrednjega lika. Madama Butterfly po dramski predlogi ameriškega pisatelja Davida Belasca je bila krstno uprizorjena leta 1904 v milanski Scali in velja za eno izmed najbolj priljubljenih opernih del. Je stalnica železnih repertoarjev mnogih opernih hiš po vsem svetu.

 

MGL - Veliki oder ob 19:30: Družinski parlament, komedija

Pred nami je družina z dvema odraščajočima otrokoma. Starša že od nekdaj pedantno skrbita za to, da se vzgoja in sistem organizacije življenja znotraj družine odvijata v skladu z načeli prave demokracije. Imajo svojo ustavo, zakone, določajo proračun, plačujejo davke, skratka, delujejo kot država v malem. Stvari pa se začnejo zapletati, ko se hči nenadoma ne strinja več z ustaljenim sistemom in začne terjati spremembe. Njena zahteva sproži plaz nepričakovanih dogodkov …
Avtorica se izjemno duhovito poigrava z vzorci zapletov znotraj sodobnih parlamentarnih demokracij. Kriza, varčevalni ukrepi, osebni interesi, karierizem, lobiranja, korupcija, predsodki, konservativnosti …
Cristina Clemente (1977), večkrat nagrajena katalonska dramatičarka, scenaristka in režiserka, je igro Družinski parlament napisala kot rezidentka gledališča Sala Beckett v Barceloni. Že nekajkrat je kot soscenaristka sodelovala s Sergijem Belbelom, uveljavljenim in tudi slovenskim gledalcem dobro poznanim katalonskim dramatikom, režirala pa je tudi eno njegovih iger.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Vojna in mir

Vojna in mir (prva knjižna objava 1869) Leva N. Tolstoja je s svojimi impresivnimi tisoč petsto stranmi tako rekoč pojem vsakršne obsežnosti. In čeprav je obdobje, v katero je umeščeno dogajanje, razmeroma kratko (1805–1812, v epilogu še 1820), je vtis epske širine neizpodbiten. Kljub natančno določenemu zgodovinskemu okviru in kljub opisom realnih dogodkov, podprtim z množico avtentičnega dokumentarnega gradiva, pa delo Vojna in mir ni le kronika nekega časa, ni zgodovinski roman, temveč je roman o zgodovini ali, natančneje, roman o vprašanju, kdo ustvarja zgodovino ter kakšna je v tem neobvladljivem in neustavljivem toku posameznikova odgovornost. Tej temi se je avtor zlasti v drugi polovici romana posvetil neposredno in izrecno v smislu filozofije zgodovine, v zgodbi o treh široko razvejenih aristokratskih družinah pa jo je obdelal tudi povsem konkretno. Iz ozadja razkošno zajetega konteksta izstopajo značajsko markantne osebe, katerih dejanja, razmisleki, dvomi in spoznanja zrcalijo vso kompleksnost, celo anarhičnost dinamičnega časa, in ob velikopoteznem zamahu, ki poskrbi za konsistentnost celote, se avtorju z nezmotljivim čutom za dramatično posreči ustvariti serijo razgibanih, prepričljivih prizorov, katerih občečloveška vsebina nas nagovarja še danes. Mir, ki ni nikoli zares mir, bitke, ki besnijo na oddaljenem ozemlju, zlovešči kremplji vojne, ki se stegujejo vse do odmaknjenih podeželskih posestev in velemestnih salonov … Zveni znano?

mala drama ob 20:00: Ljudski demokratični cirkus Sakešvili

"Kdo vendar smo?"

V Dramo prihaja z nagrado Slavka Gruma za leto 2016 nagrajen Ljudski demokratični cirkus Sakešvili iz totalitarne državice, kjer je vse omejeno in regulirano. Celo za samozadovoljevanje, samomor ali srečo je treba imeti bon. Enakost je prignana do konca, niti spolov ni več, ljubezen pa je ena sama, do "doživljenjskega" predsednika, ki mu je tako kot vsem drugim v tej državi ime Sakešvili. Vendar se avtor rokgre bolj kot z diktaturo ukvarja z njenimi žrtvami, z državljani, ki nastopajo oziroma kar živijo v cirkusu, v katerem predstava in občinstvo nista ločena. Svojo identiteto so izgubili že zdavnaj, in ko se razširi novica o predsednikovi smrti, se ne morejo več spomniti, kdo in kaj so bili nekoč, kot tudi ne morejo postati nekaj drugega in na novo zaživeti. Svoboda je preveč strašljiva, prinaša tveganja, ki jim niso (več) kos.
Skozi niz absurdno komičnih situacij govori Ljudski demokratični cirkus Sakešvili predvsem o tem, kako nenehno "pranje možganov" spira človeku tudi osebnost, dostojanstvo in vse tisto, kar ga kot človeka sploh določa.

 

Vodnikova domačija Šiška ob 20:00: Andrej R. Roza: Ljubljanski vodnik našel Vodnika, grozljiva komedija s pesmijo in plesom - ponovitev

Vodnik je bil prvi pesnik, ki smo mu Slovenci postavili spomenik. Bil pa je tudi naš zadnji pesnik v knjižnem jeziku, v katerem je bila Ljubljana še Lublana in ljubezen lubezen. Prešeren je o njem napisal puščico, v kateri ga imenuje preoblečen menišič, kot je o njem podcenjevalno govoril Kopitar. In da je rad pel in še rajši pil, kar je bilo verjetno res takrat, ko ga je Prešeren srečeval v Ljubljani v zadnjih letih njegovega življenja, ko je po koncu Ilirskih provinc padel pri avstrijski oblasti v nemilost in bil prisilno upokojen.

A tisto, kar je najbolj ločilo Vodnika od romantičnega pogleda na svet, ki je po njegovi smrti zavladal v naših krajih, je bilo to, da ni pisal zaradi svojih duševnih bolečin, ampak je skušal s pesmimi razveseljevat in razsvetljevat ljudi. Zato je že kmalu po začetku svoje posmrtne slave obveljal za nekoga, ki čustveno ni povsem odrasel, tako da so se nekateri romantično čuteči literarni zgodovinarji resno spraševali, ali je bil sploh pesnik ali zgolj rimač.

Vsaka romantika se enkrat konča. Ko posledice njene individualistične zaslepljenosti začnejo povzročat socialne in ekološke katastrofe, je zadnji čas za streznitev. Zato se je skoraj dvesto let po svoji smrti na prizorišču ekološke nesreče na robu Ljubljane pojavil tudi Valentin Vodnik, da nam pove, da pisanje časopisa v jeziku, v katerem ni bilo pred tem še nobenih napisanih novic, ni bila nobena otročarija, ampak izjemen podvig.

Vstopnina: Vstopnina 8 EUR

 

10KA klub smeha od 20:30: Planet Smeha: snemanje Stand up oddaje

Vstopnina: 6EUR

 

Kulturni center Tobačna 001 od 17:00: Sama si je kriva

vodstvo po razstavi in pogovor z reško umetnico Milijano Babić, ki se v svojih delih osredotoča na izsledke različnih raziskav v povezavi s pravicami šibkejših in ranljivih družbenih skupin, kot so starejši, brezposelni in ženske. Pogovor bo vodila kustosinja razstave Alenka Gregorič.

V času rezidenčnega bivanja v Ljubljani se je Milijana Babić osredotočila na vlogo institucije rimokatoliške cerkve v povezavi z vprašanjem pravice žensk do samoodločanja. Ker v svojem delu največkrat uporablja jezik institucije kritike, je v prostore, namenjene zbiranju in molitvi, intervenirala z zanje značilnim besedilom in ikonografijo. Na oglasne table štirinajstih ljubljanskih cerkva je izobesila molitev k devici Mariji s prošnjo, da Boga prosi za pravice žensk, predvsem tistih, ki jim preti nevarnost žalitve, izkoriščanja, kazni, prodajanja, posilstva, in za ženske, ki jih to zlo ni zaobšlo. Drugo delo pa je reakcija na uporabo javnega prostora za širjenje enosmerne propagande, ki smo mu bili priča pred nedavnim, saj javni prostor kot osnovno okolje za spodbujanje pluralnosti ne sme in ne more služiti partikularnim interesom katerekoli institucije.

Vstop prost.

 

Center in Galerija P74 od 18:00: Devetdeseta na Hrvaškem, pogovor in predstavitev

… z Jadranko Vinterhalter, Janko Vukmir in Darkom Šimičićem.

Gostje bodo spregovorili o nastajajočem raziskovalnem projektu, ki se posveča specifikam umetniške produkcije devetdesetih na Hrvaškem.

Janka Vukmir bo poskusila definirati prelome s predhodnimi praksami in uvajanjem novih. Jadranka Vinterhalter bo govorila o dogodkih, ki so bili v devetdesetih ključni za prenos izkušenj z ene umetniške generacije na drugo. Darko Šimičić bo skozi izbrane primere praks Tomislava Gotovca pokazal na nove pogoje delovanja in modele prilagajanja.

Skozi vse tri pripovedi se bodo predavatelji dotaknili tudi institucionalnih sprememb, ki so na Hrvaškem igrale pomembno vlogo v času prehoda v novo stoletje.

Sodelujoči so ustanovni člani hrvaškega "Sorosovega centra za sodobno umetnost" ter avtorji številnih odmevnih razstavnih in knjižnih projektov sodobne in moderne vizualne umetnosti in kulture.

Pogovor sodi v programski okviru večletnega raziskovalnega, izobraževalnega in razstavnega projekta "Druga eksplozija – 90. leta"

Prost vstop

 

Galerija Vžigalica od 19:00: Ljubljana se klanja Sloveniji Pozdravi iz Celja, instalacija

Prva razstava iz cikla "Ljubljana se klanja Sloveniji", s katerim skušamo preseči delitve na "centralno" in "periferno", skozi dela celjskih umetnic predstavlja lokalno specifiko celjskega umetniškega okolja.

"Ljubljana se klanja Sloveniji"

Pri oblikovanju programa Galerije Vžigalica si prizadevamo ustvarjati povezave s slovenskimi umetniškimi producenti in presegati delitve na "centralno" in "periferno". Zanimajo nas izbori del in umetniki iz neodvisnih sfer in neformalno organiziranih umetniških združb po Sloveniji. Umetniki, ki živijo in ustvarjajo zunaj Ljubljane, se pogosto počutijo nepovezane z ustvarjalno sceno in priložnostmi v našem mestu. Ljubljanska javnost, ki jo zanima umetnost, pa se redkeje odloča za obiske galerij in raziskovanje umetniških prizorišč drugod po Sloveniji. Vsak regionalni center ima eno ali več umetniških scen, glede katerih pa smo pogosto premalo radovedni. Z zastavljenim ciklom razstav ponujamo priložnost, da se umetniki predstavijo tudi pred občinstvom v Ljubljani, kajti domačnost ali nefleksibilnost enih in istih kulturnih miljejev avtorje pogostokrat spelje v začarani krog lokalne samozadostnosti ter v pomanjkanje širše refleksije glede njihovega ustvarjanja in ambicij.

Ime cikla razstav je predrugačen naslov slike Ivane Kobilca Slovenija se klanja Ljubljani, ki je bila leta 1903 ustvarjena za ljubljansko mestno hišo in je bila prvo javno umetniško naročilo zaupano umetnici. K prvi razstavi cikla smo zato povabili celjske umetnice in Matijo Plevnika, neodvisnega kuratorja celjske galerije Plevnik-Kronkowska.
Brez vstopnine

 

Galerija Srečišče, Hostel Celica ob 19:30: Peter Gaber: Gozdni strah, odprtje likovne razstave

Akademski slikar in magister umetnosti Peter Gaber je bil rojen 1980 v Ljubljani.

Slikarstvo je študiral na  Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje  v Ljubljani, kjer je leta 2006 diplomiral pri prof. Hermanu Gvardjančiču in doc. Borutu Vogelniku, pri katerem je leta  2009 tudi magistriral. Živi in dela med Ljubljano in Škofjo Loko.

Razstava Gozdni strah predstavlja Gabrov zadnji slikarski cikel. Naslov je namenoma duhovit in izpostavi gozd kot okolje svojih mizanscen, v katerih se zgodijo tako radoživi kot psiho-sociološki dramatični dogodki.

Peter Gaber na slikah vizualizira konflikt med človekom in/ali družbo ter naravnim prostorom znotraj in zunaj njega/nje. Motiv gozda uporabi hkrati kot kuliso in kot subjekt v vsebinskem in oblikovnem nasprotju s figuro. Slednja v fantaziji migrira v neokrnjeno, razkošno naravno okolje, s katerim pa se (še) ni pripravljena soočiti. V likovnem jeziku realizem podobe omogoča gledalcu lažjo identifikacijo s figurami, abstraktne vertikale imajo vlogo avtoritativne strukture in organski, gestualni namazi, dodajo nepredvidljivost in imajo konotacijo nezavednega.

Z razstavo avtor želi na svoj način pokazati na soočanja aktualnih globalnih vsebin z intimnimi, popolnoma lokalnimi mislimi in občutki. Gozd, ki ga slika je konkreten gozd med Medvodami, Kranjem in Škofjo Loko, figure in vsebina slik pa so tesno povezane z dogodki iz njegovega življenja. Ta mikro okolja pa kažejo na širšo sliko iščočega posameznika, razpetega med sodobno družbo in naravo.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom:

Štihova dvorana ob 17:00: Tesla, glasbeno-gledališka predstava

"Če hočete najti skrivnost univerzuma, razmišljajte o energiji, frekvencah in vibracijah."

Avtor koncepta, glasbe in izvedba: Janez Dovč
Režija: Marko Bratuš
Scenarij: Ana T. Kus in Janez Dovč
Narator: Gregor Budal
Glas Nikole Tesle: Alojz Svete
Ženska glasova: Petra Trobec in Jasna Klinc
Kostumografija: Dajana Ljubičić
Scenografija: Janez Dovč, Marko Bratuš, Ana T. Kus
Strokovni sodelavci: Andrej Detela, dr. Miro Rozman, Janko Rožič, Miro Dovč, Igor Vuk, dr. Nejc Likar, dr. Andrej Gams, Andrej Kobal
Ton: Jasmina Bernjak
Luč: Samir Botonjić
Produkcija: Cankarjev dom in Celinka.si

Osrednja osebnost glasbeno-gledališke predstave Tesla je izumitelj Nikola Tesla, za katerega številni trdijo, da je "človek, ki je izumil 20. stoletje".

Predstava se sprehodi skozi devet poglavij Teslovega življenja, ki s pomočjo glasbe, poskusov, biografskih odlomkov in citatov dostopno predstavijo svet Nikole Tesle, njegovih izumov ter predvsem njegove neizmerne humanistične želje po izboljšavi sveta za naslednje generacije. Tesla se nam v šolski uri predstavi ne le kot znanstvenik in izumitelj, temveč tudi kot rahločuten vsestranski umetnik, neke vrste sodobni Leonardo Da Vinci, čigar način ustvarjanja je najpogosteje spominjal na Mozartovo ustvarjanje glasbe.

Nikola Tesla je bil znan tudi kot izjemen prezentator svojih idej, podobno kot Krištof Kolumb s svojim jajcem ali Steve Jobs v svetu računalništva. Tako tudi vsako poglavje predstave zaznamuje drug inštrument, med katerimi lahko najdemo tako eksotične kot malone futuristične inštrumente, kot so Teslova tuljava, laserska harfa, teremin, različni sintetizatorji zvoka, doma narejeni inštrumenti, vsakdanji predmeti in, nenazadnje, tudi prav poseben gost, Nao.

Namen glasbeno-gledališkega spektakla pa ni zgolj zgodovinski pregled življenja enega najvplivnejših znanstvenikov, ampak predvsem predaja njegovega sporočila zanamcem, ki jim polaga na srce, naj sodelujejo pri gradnji Novega sveta, ki "ne bo svet zatiranih in ponižanih, temveč svobodnih ljudi in narodov, enakovrednih v dostojanstvu in spoštovanju sočloveka".

Predstava je avtorsko delo vsestranskega glasbenika Janeza Dovča ter v sebi združuje njegova najljubša svetova: fiziko in glasbo. Skupna točka obeh, kot tudi vrste izumov Nikole Tesle, je resonanca, fizikalni pojav, ki je osnova vseh glasbenih inštrumentov ter je ključen tudi pri sobivanju človeka s sočlovekom in naravo.

Vstopnina: Festival Bobri - brezplačne vstopnice

Kosovelova dvorana ob 17:30: Gramatiki in gromatiki: viri za Bolkonskega, očeta in sina

Predavanje dr. Svetlane Slapšak

Gospodar, lastnik, upravljavec, mislec: kako se je na rimskih virih napajala podoba možatosti? Bolkonski kot temelj mizandrije in patriarhalna distopija: dekonstrukcija moških genealogij. Zakaj je "soprog" nemogoča antropološka vloga za Tolstoja? Viri premišljevanja o organiziranosti fevdalnega mikrokozmosa so za oba Bolkonska rimski – paralela z rimskimi intelektualci, ki mislijo o koristi celotne države je izrazita in nanaša se na dobro upravo in dobro razlago uprave. Ženske kot oviralni, predvidiljvi in neizogibni vzrok nesreče, pa pravzaprav ne sodelujejo v zaletu: tako ali tako bodo naredile vse, kar predvideva moška usoda. V tej obupni perspektivi Tolstoj dopušča žensko željo, to temno, umazano in najbolj uničujočo silo, ki opedeljuje ženske: in v tej luči je Lizina želja da preživi rojevanje za moškega enako nagnusna kot Natašino nedostojno poželenje, zaradi katerega propade zveza z Andrejem. Dramske sekvence, dialogi in dogajanja v romanu prav zaradi prisotnosti žensk zahtevajo diskurzivne dele, razpravo, poplavo razuma in argumentov, veličastne zgodovinske horizonte, cele narodove podobe, maso, detajle strategij, kritiko družbe in pozorno konstruiranje družbene perspektive.

Vstopnina: 5, 3 EUR

 

KOŽ ob 18:00: Matej Šurc: Prevarana Slovenija, predstavitev knjige

Knjiga Prevarana Slovenija, domoljubje, zapisano z ničlami razkriva ozadja novejše slovenske zgodovine in prinaša vrsto presenetljivih, doslej spregledanih ali zamolčanih dejstev o ozadju osamosvojitve. Gre za večletno delo novinarja Mateja Šurca, soavtorja odmevne uspešnice, knjižne trilogije V imenu države, ki je prejela več mednarodnih nagrad in priznanj. Matej Šurc je novembra 2016 zanjo prejel nagrado čuvaj/watchdog Društva novinarje Slovenije.

Poleg avtorja bosta v pogovoru sodelovali publicistka Spomenka Hribar ter dramska igralka in pisateljica Draga Potočnjak.

Brez vstopnine

 

Knjigarna in papirnica Konzorcij od 18:00: Predstavitev knjige Ranljiva

Na srečanju nam bo svoj knjižni prvenec predstavila Sarabraj - Tjaši Artnik Knibbe.

Avtorica se je po izgubi brata, mame in očeta sama peš odpravila na 850 km dolgo romarsko Jakobovo pot, kar je bila velika prelomnica v njenem življenju. Avtorica danes potuje po svetu, kjer deli svoje izkušnje tudi kot učiteljica kundalini joge in čuječih meditacij ter kot terapevt metode Heart&Soul Healing.

Poleg avtorice bosta v pogovoru sodelovali tudi urednica knjige Barbara Lipovšek ter predstavnica založbe Primus, Mirela Zuber.

 

Mini teater ob 19:00: Predstavitev knjige in filma Dežela senc,

ki je izšla v sodelovanju fakultete za dizajn WIZO iz Haife in ZRC SAZU- avtorja Oto Luthar in Martin Pogačar vojni usodi Prekmurskih Judov in dokumentarec Hanne Szentpeteri.

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Aleksandar Ristović: Obiranje jabolk

Predstavitev poezije Aleksandra Ristovića (1933-1994). Charles Simic v predgovoru k tej knjigi pesmi, ki jih je izbral in prevedel Uroš Zupan, pravi takole: »Vsa velika poezija je nekakšna kontemplacija maloštevilnih bistvenih podob. Podobe so bolj zahtevne od idej. So kot sanje, ki jih venomer sanjamo. Tišina, ki jo širijo okrog sebe, vabijo k dialogu.« Pogovor s pesnikovim prevajalcem bo vodila Veronika Dintinjana. Knjiga je izšla konec minulega leta (2016) v zavetju KUD Kentaver in predstavlja prvi knjižni prevod tega pomembnega srbskega pesnika 20. stoletja v slovenščino.

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

19:00 Prihodnost Evrope

Cross Border Experience, Boris Petkovič, Slovenija/Hrvaška/Turčija, 2011, digitalni format, barvni, 28', ap 

Dokumentarno-raziskovalni film kritično premišljuje vprašanje širitve Evropske unije in posledično ideje »združene Evrope«. Temelji na videointervjujih, posnetih poleti 2011 v različnih mestih na Hrvaškem, v Srbiji, na Kosovu, v Makedoniji, Albaniji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter v Turčiji. Več kot sto posameznikov iz različnih okolij – delavcev v kulturi in nevladnih organizacijah, novinarjev, znanstvenikov, študentov, upokojencev, uličnih prodajalcev, frizerjev ... – smo prosili, da predstavijo lastne vizije razmer v svojih državah v luči pristopnih pogajanj z EU-jem in strategije njegove širitve. Konkretno vprašanje, kako bo potencialni vstop njihovih držav v EU vplival na njihova življenja, je odprlo širše vprašanje o dominantnem EU narativu v posameznih okoljih ter o današnji podobi Evrope med ljudmi.
Projekciji filma bo sledilo omizje z naslovom Prihodnost Evrope, na katerem bodo sodelovali Rok Kogej, Sarah Lunaček, Mojca Pajnik, Aigul Hakimova in režiser filma Boris Petkovič. Pogovor je koncipirala in ga bo moderirala Lana Zdravković.
Evropa, kot prostor kjer je razsvetljenstvo doma, je bila zasnovana kot prostor svobode, a je postala Evropa strahu, etnonacionalizmov in rasizma. Je obdana z žico, ki zavrača ljudi, ki bežijo iz razmer, ki jih je soustvarila kolonizatorska, imperialna, hegemonska politika evropskih držav. Kako v teh razmerah vzpostaviti in udejanjati politiko enakosti? Kako živeti in delovati v takšnem prostoru? Kako Evropo spremeniti v nezamejen prostor svobode?
Vstop prost.

21:30 Teorija filma: uvod skozi čute

Trainspotting, Danny Boyle, VB, 1996, 35mm, 1.85, barvni, 94', sp

Trainspotting  Hiperkultni, ultradekadentni, maničnonihilistični, seropozitivni, heroinonirični drive preluknjane generacije, ki vprašanj več ne potrebuje. Imajo vstopnico in zanesljivo bodo ujeli vlak. Pouk: heroinu lahko pobegneš, življenju, ki si si ga nabral z njim, nikoli. Eden prelomnih filmov devetdesetih, ki je v prvo hollywoodsko ligo izstrelil režiserja Dannyja Boyla in igralca Ewana McGregorja, posnet po znamenitem istoimenskem romanu avtorja Irvina Welsha. Temu škotskemu pisatelju, rojenemu leta 1958, je pisateljsko slavo prinesel prav roman Trainspotting (1993). 

 

Kinodvor:

19:00 Rdeča želva (La Tortue rouge), Michaël Dudok de Wit, Francija / Belgija / Japonska, 2016, DCP, 80'

Predfilm: Nočna ptica.

Presunljiva, poetična animirana alegorija o večnem kroženju življenja, človekovi povezanosti z naravo ter globokih vezeh družine in ljubezni v de Witovem edinstvenem minimalističnem slogu in produkciji slovitega japonskega studia Ghibli.

20:45 The Beatles: Osem dni na teden (The Beatles: Eight Days a Week - The Touring Years), Ron Howard , Velika Britanija / ZDA, 2016, DCP, 137'

Navdušujoča dokumentarna kronika zgodnje koncertne kariere in meteorskega vzpona skupine The Beatles, časa neponovljive beatlomanije, ko so John, Paul, George in Ringo osvajali britanske, evropske in nato ameriške odre, da bi nazadnje obnoreli ves svet. Zaključni špici sledi 30-minutni posnetek legendarnega koncerta skupine The Beatles na Shea Stadiumu v New Yorku!

 

Komuna:

17:30 Dežela La La (La La Land), Damien Chazelle, ZDA, romantična glasbena drama

20:00 Dežela La La (La La Land), Damien Chazelle, ZDA, romantična glasbena drama