Ustne umetnosti:

 

[A] Infoshop ob 19:00: Benefit veganska večerja kolektiva Rdečih zor!
RAZSAJAMO, NE HUJŠAMO!

na meniju: feministična enolončnica presenečenja in sladica
Prostovoljni prispevki večerje gredo za izvedbo že 19. Feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore, ki se bo odvijal med 7. do 11. marcem 2018.

Jalla Jalla ob 21:00: video projekcija
Torkpedo-> Odpadki druge generacije – po stopinjah nekega punka (2016). Po letu 1991 se oblikuje nova, druga generacija punkerjev, ki še danes verjame, da je drugačen svet mogoč in potreben. O punk ideologiji, kulturi, glasbi, skvoterskem gibanju, svobodoljubju in politični borbi pod zastavo anarhizma nam pripovedujejo aktivni pripadniki undergrounda. Od panksov za pankse
 

Ušesne umetnosti:

 

SMG ob 17:00: festival bobri – Svetlana Makarovič, Jure Novak: PASJA PROCESIJA

koncertna uprizoritev (za izven)

Domače živali in živali z juga se srečajo na dveh straneh žice. Sumničavo se motrijo. Kam je izginila kokoš? Bo kakadu rešil dan? Potrebuje slon nujno medicinsko obravnavo? Kaj natanko počno slinarji v prostem času?

Številnim generacijam staršev in otrok v ušesih odzvanjajo in domišljijo spodbujajo pesmi Svetlane Makarovič, katerih osrednje teme so drugačnost, drugost in tujost. In to so teme, ki žal znova postajajo vse pomembnejše. Zato smo jih obudili v Pasji procesiji, koncertni uprizoritvi izbora Svetlaninih otroških pesmi, ki jih v sodobnih aranžmajih Uroša Buha pojejo izvrstni vokalisti Slovenskega mladinskega gledališča, in jih povezujejo s pripovedjo, ki otrokom približa tudi neprijetne plati sveta okoli nas in spodbuja premislek o povezovanju in sprejemanju drugačnosti.

Dogodek poteka v okviru 10. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Informacjie glede prevzema brezplačnih vstopnic najdete tukaj.

Besedila: Svetlana Makarovič, Jure Novak
Režija: Jure Novak
Glasbeni aranžmaji: Uroš Buh
Pojejo in igrajo: Damjana Černe, Anja Novak, Ivan Peternelj, Blaž Šef
Glasbeniki v živo: Uroš Buh (kitara, glas), Jošt Drašler (kontrabas, bas kitara), Vid Drašler (bobni, tolkala, zvočila), Rok Šinkovec (klaviature, harmonika, glas), Matjaž Ugovšek (kitara, glas)

vstop prost

 

Daktari ob 19:30: Lee Taylor

Srčno vabljeni na intimni večer z jazz vokalistko Lee Taylor. Lee prihaja iz New Yorka, kjer nastopa na mnogo odrih, med njimi, v Blue Note in Lincoln Centru.

 

Klub CD ob 20:00: Cankarjevi torki – All Strings Detached + Lyenn (Dans Dans, Mark Lanegan Band)

Jana Beltran, kitare; Vesna Godler, bas, bobni

All Strings Detached je dvočlanska slovenska glasbena skupina iz Ljubljane, ki ustvarja alternativno rock glasbo. Leta 2014 sta izdali album z naslovom Heavy Rain, ki je bil med kritiki pozitivno sprejet, v ospredje ljubljanske glasbene scene pa sta prišli leta 2017 z izdajo albuma There's Something Painful About the Pearls, ki je bil v Delu aprila 2017 predstavljen kot album tedna. Njuno glasbo zaznamuje minimalistična inštrumentacija in čustveno ekspresivna besedila, ki najpogosteje izražajo jezo ali žalost.

Frederic Lyenn Jacques, glas, bas, kitara

V drugem delu večera se bo predstavil basist in skladatelj Lyenn, sicer nepogrešljiv član zasedbe Dans Dans in skupine Marka Lanegana. Z obema je že večkrat nastopil v Ljubljani. Njegova sola kariera se je pričela že leta 2009 s prodornim prvencem The Jollity of My Boon Companion na katerem sodeluje tudi Marc Ribot. Leta 2016 je pri založbi V2 Records izšel Lyennov drugi album Slow Healer, pri katerem sodelujeta violončelistka zasedbe Mum Gydo Valtisdoter in bobnarj Julian Sartorius. Posnet je bil na Islandiji, idealnem okolju za njegovo tankočutno, krhko glasbo. Lyennova glasba je čista, neposredna in iskrena. Lucidni toni se eden v drugega prelivajo z minimalistično uporabo glasbil, Lyennov presunljivi vokal pa se razpenja od angelskega šepetanja do ostro zarezanih demonskih krikov. Prodira v globoke plasti čustev in ustvari intenzivno doživetje za občinstvo.

Klub CD, 12, 8* €

 

Prulček ob 20:00: Rina K Karaoke

Rina K je glasbenica, ki razmišlja o vsakdanjem življenju in gradi peskovnike v oblakih. Ustvarja lahkoten pop. S kitaristom Matejem Che Mazzarjem bosta poskrbela za prijeten glasbeni uvod in hkrati pripravila teren za razgibavanje glasilk. Obenem bomo prisluhnili njenim skladbam Življenje je prestiž, Mariachi in Bodi kavalir v akustični preobleki, ki nas bodo spomnile na poletje in potepanja po toplih krajih. Če ne drugega, se bomo odpravili tja vsaj v mislih.

Prulčkove karaoke ob 22h
Glede na to, kakšna super publika ste, kakšen talent vas krasi in kako obvladate muziko, boste tudi na odru zagotovo blesteli ... ;-)

Izberite enega (ali tri - plus bis, hehe) od 25.000+ komadov - jazz, blues, soul, rock, punk, vse - in razturite bajto!

Prijave za šankom, na licu mesta.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 20:00: Trio Boštjan Soklič, Vid Sark, Urška Kranjc

Boštjan Soklič je avtor, kitarist in pevec, ki je uglasbil 30 pesmic iz zbirke Otona Župančiča, Mehurčki. Mehurčki so široka paleta zvokov in glasbenih domislic, ki se tako kot Župančičeva otroška poezija trudijo krepiti in vzdrževati tako nestanovitne vezi med otroki in odraslimi. Oton Župančič je kratke poetične utrinke posvetil svojemu naraščaju, Boštjan Soklič s pomočjo Vida Sarka (flavta, akustična bas kitara, glas) in Urške Kranjc (tolkala, glas, ples), pa se je potrudil to formulo prenesti še na glasbeno področje.

Ob 140-letnici rojstva Otona Župančiča.

Brez vstopnine

 

SOHO ob 20:00: Fed Horses

Alter country

Vstopnina: 4 €

 

Orto bar ob 21:00: Fates Warning (USA) ,Methodica (Ita)

Metal

Vstopnina: 25€ na dan koncerta

 

 

 

Očesne umetnosti:

 

Levi oder LGL ob 17:00: Se mi vsaj ni treba poljubljati

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 18:30: Visoška kronika

Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Starinski slog kronike prinaša sočen, razgiban jezik, v katerem se pisateljeva domišljija in čustvo družita z močno ironijo in realističnim opazovanjem življenja, vsebinsko pa namenja Tavčar poleg boja proti klerikalizmu in družbeni zaostalosti veliko pozornosti domoljubju in ljubezni do zemlje: z izbiro kmečke snovi, opisovanjem lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Kako aktualno nas nagovarja kronika davnih časov še stoletje pozneje – z gledališkega odra?

 

Slovensko mladinsko ob 20:00: Gostovanje predstave Kletev v izvedbi Nove pošte

V režiji Oliverja Frljića

Nova pošta odpira nov programski sklop, Gostovanja. Zaradi najaktualnejših rezultatov slovenske kulturne politike in splošne klime na področju uprizoritvenih umetnostih v Sloveniji, kjer v zadnjih letih, kljub gospodarski rasti, opažamo izrazito zategovanje pasu, stagniranje in potiskanje na obrobje, smo se počasi, a vztrajno spremenili v veličastno gledališko provinco. Do nas ne pridejo ne presežki institucionalne ne neinstitucionalne evropske in svetovne scene, se pravi, da si nimamo možnosti ogledati predstav, ki pretresajo pomembne teme zdajšnjosti in ki to počnejo na uprizoritveno inovativne načine, s čimer širijo obzorja tako občinstva kot lokalnih ustvarjalcev. Na Novi pošti bomo to vrzel zapolnili in kot prvo v sklopu pripravili gostovanje predstave Kletev Stanisława Wyspiańskega v režiji Oliverja Frljića; februarja 2017 je bila premierno uprizorjena v gledališču Teatr Powszechny v Varšavi in že vse od takrat sproža nasprotujoče si odzive javnosti ter tako med drugim opozarja na to, da ima kultura, natančneje gledališče, na Poljskem pomembno družbeno vlogo. Gostovanje bomo izvedli po najboljših močeh in s sredstvi, ki so nam na voljo: ker predstave ne moremo pripeljati sem, jo bomo odigrali sami. Sledil bo pogovor z ustvarjalci.

Brez vstopnine

 

MGL:

Veliki oder ob 20:00: Pijani, komedija

Po že uprizorjenih vznemirljivih dramskih besedilihKisik in Iluzije se bomo ponovno srečali z Ivanom Viripajevom, ki velja za enega trenutno najprodornejših ruskih in evropskih sodobnih dramatikov. Igra Pijani, napisana po naročilu in leta 2014 krstno izvedena v gledališču Düsseldorfer Schauspielhaus, je z velikim uspehom uprizarjana na številnih evropskih odrih.
Črna komedija Pijani se dogaja neke noči nekje na Zahodu, v enem današnjih velemest. V igri nastopa 14 oseb. Prav vse so iz različnih razlogov močno pijane. Nekaj se jih vrača s poročnega slavja, nekaj jih je proslavljalo fantovščino, nekaj obletnico smrti prijateljeve matere … Z izjemo mladoletne prostitutke so vsi izobraženi in več kot dobro situirani: bankirji, menedžerji, direktorji, namestniki direktorjev … Pijanost je tisti poriv, ki jim omogoči, da izgubijo nadzor nad seboj in prestopijo meje ustaljenih običajev in vzorcev obnašanja ter odkrito spregovorijo o stvareh, ki jih trezni niti sami sebi ne bi priznali. V nekakšnem kolektivnem monologu se razkrije vsa beda, ničevost in pritlehnost njihovega bivanja. Različna stanja pijanosti omogočajo večplastno, duhovito in precizno seciranje sodobnega človeka in današnjega načina življenja.
Viripajev spregovori o izgubljenosti človeka na tem svetu, o iskanju smisla in strahu pred minljivostjo. Do svojih likov je jedko ironičen in posmehljiv, a hkrati tudi nežen, sočuten in globoko razumevajoč. Z veliko upanja v človeka piše o bistvu življenja, o veri v Boga in o ljubezni, ki edina osmišlja življenje in premaguje eksistencialno tesnobo. Igra Pijani nas opominja in vabi, naj se prepustimo življenju, naj se ne bojimo ljubiti, oproščati, se razgaliti, se prepustiti … Pijani so filozofska komedija o odkrivanju in samospoznanju.

mala scena ob 20:00: Kri na mačjem vratu

Iz vesolja se na naš planet spusti tujka. Privzame ime stripovske junakinje Phoebe Zeitgeist iz šestdesetih let in se odpravi med ljudi. Srečuje posameznike in molče posluša njihove samogovore, potem jih opazuje, kakšni so v odnosu z drugimi. Čuječe jih posluša in se od njih uči besed, stavkov in njihovega jezika, da bi raziskala, kako deluje demokracija.
Pred zvedavo Phoebe se zvrstijo ljudje različnih poklicev (od policista, mesarja, manekenke do učitelja) in usod, kakršna je doletela ženo mrtvega vojaka, revno dekle in nenazadnje tudi dva prodajalca ljubezni. To so običajni ljudje, nižjega in srednjega sloja, nekateri bolj, drugi manj nesrečni, ki v isti sapi spregovarjajo o ljubezni, osamljenosti, poslu, bolečinah, strasti in smislu življenja. Njihovi dialogi so kratki in bliskoviti, njihovi odnosi pa grobi, mimobežni in površni. O ljubezni, preziru, naklonjenosti, strahu in tesnobi govorijo med preklinjanjem, prošnjami in poslavljanjem. Phoebe si od vsakega Zemljana zapomni nekaj besed, kakšen stavek ali misel. Ko se nazadnje z vsemi skupaj znajde na zabavi in jih končno ogovori z njihovimi lastnimi besedami, se sooči s komičnimi nesporazumi, tragičnim nerazumevanjem, zaničevanjem in popolno brezbrižnostjo.
Rainer Werner Fassbinder, slovenskemu občinstvu bolj znan kot filmski režiser, se je v svojem kratkem življenju ukvarjal tudi z gledališčem. Kri na mačjem vratu je bila prvič uprizorjena leta 1971 in je takrat obveljala za primer antigledališča, ki je kritično obravnavalo jezik in govorico kot sistem družbenega podrejanja posameznika. Danes pa to Fassbinderjevo besedilo, ki spretno prepleta banalno vsakdanjost s konfliktom kot prvinskim gibalom človeka in s cenenim sentimentalizmom popkulture, deluje kot veristični posnetek kaotičnega sveta, v katerem živimo.

 

10KA klub smeha ob 20:30: Večer Novega #14

Stand up

Vstopnina: 3EUR

 

---

 

Zgodovinski atrij, Mestna hiša ob 18:00: 12 veličastnih preoblikovalnih pripravic

V ciklu 12 veličastnih preoblikovalnih pripravic akademskega slikarja Janeza Kardelja se nahaja dvanajst predmetov, ki so na prvi pogled in tudi po daljšem in natančnem opazovanju povsem podobni tabelnim slikam. Razstava vas bo soočila z instrumentom, stimulatorjem, eksperimentom, igro, porodno dokumentacijo, simulatorjem, sekvenčnim prikazovalnikom, iskalnikom, dekontekstualizatorjem, stvarjo po sebi, orožjem in detektorjem. Ali so to tabelne slike ali niso je prav tako nepomembno, kot je nepomembno, ali je škatla Brillo res Brillo škatla in ali je fontana res pisoar. S stališča dominirajoče ideologije sodobnosti pa so te razlike ključne. Slika, postavljena v umetniški kontekst (slika, ki se kot ready-made vrača v umetnost), bi lahko postala resnično subverzivna. V umetnost, ki je po eni strani poblagovljena in razpredmetena po drugi strani pa nadomeščena s popularno kulturo, permutacijami družboslovnih znanosti in poljudno filozofijo, vstopa predmet, ki izgleda kot predmet, ki je blago rečeno sporen kot nosilec umetnosti. Če je sporen umetniški predmet in je slika sporna kot tak predmet in kot predmet sodobne umetnosti, potem pripravica (stvar), ki je simulaker slike, ponuja možnost premagovanja zgoraj opisanega "nelagodja v kulturi". Prenapihnjeni kontekst okoli nje mora počiti, da se za trenutek znajde v vakuumu. Pripravice so ustvarjene za ta trenutek in takrat zrele za soočenje.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška, DobraVaga ob 19:00: zine vitrine – Jure Šajn: PICKING UP LINES

zin razstava

Z razstavo Picking Up Lines avtor Jure Šajn raziskuje preobražanje vizualnega v formatu knjige umetnika. Pri ustvarjanju eksperimentira s procesom, pri čemer prepoznava vizualni potencial naključij in napak. Vključena dela prehajajo med fotografijo in grafiko. Raziskuje popularizirane grafične tehnike in odkriva nove izrazne možnosti, ki jih ponujata fotokopirni stroj in risograf. Njegovo delo je zaznamovano z materialnostjo v rabi zanimivih gramatur papirja in velikosti rastrskih pik.

Jure Šajn (1988) je multimedijski oblikovalec iz Ljubljane, zaposlen kot grafični oblikovalec za trgovca modnih oblačil. Leta 2011 je na Inštitutu in akademiji za multimedije diplomiral iz multimedijske produkcije. V svojem delu se skuša poigravati s kombinacijami različnih vrst medijev, tehnik in formatov. Zanimajo ga distorzija, surovost, vse vrste hrupa in eksperimentiranje z rastrsko grafiko. Njegova dela se pojavljajo v različnih slovenskih in mednarodnih umetniških zinih, revijah ter knjigah umetnika. Dejaven je v okviru risografskega kolektiva Riso Paradiso, skupaj z Zoranom Pungerčarjem pa vodi malo založniško hišo Look Back and Laugh Books.

vstop prost

 

---

 

Slovenski gledališki inštitut ob 18:00: Večer Staneta Severja

Večer Staneta Severja ob 80. obletnici njegovega prvega angažmaja v SNG Drami Ljubljana.

O Severjevi vlogi in njegovi ikonografski podobi v drugi polovici 20. stoletja bo predaval dr. Štefan Vevar, ki se bo o velikem igralcu in njegovi vlogi v slovenskem gledališču v nadaljevanju pogovarjal s Severjevima nekdanjima soigralcema Andrejem Kurentom in Jurijem Součkom.  Večer bo pospremila tudi fotografska serija igralčevih markantnih likov in video odlomek iz ene njegovih magistralnih vlog. Vstop prost!

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Rdeči klobčič (literarni dogodek)

Rdeči klobčič je zbornik, s katerim se obeležuje 10. obletnica študentskega literarnega natečaja Rdeča nit in zajema zmagovalna besedila zadnjih treh natečajev. Urednika zbornika in koordinatorja natečaja bosta zbornik predstavila, nekaj besed o svoji literarni poti pa bodo spregovorili tudi zmagovalci natečajev. Ob izidu zbornika bo predstavljen tudi razpis za Rdečo nit 2018.

 

Bežeče prireditve:

 

Kino Šiška, Katedrala ob 20:00: BURDEN (2016)

slovenska premiera dokumentarnega filma (88 min)

Chris Burden (1946–2015) je ena največjih ikon povojne umetnosti performansa, ki ga je med drugim tudi Marina Abramović navedla kot ključno referenco svoje lastne umetniške prakse. Burden si je mesto v zgodovini umetnosti zagotovil v zgodnjih sedemdesetih prejšnjega stoletja z nizom kontroverznih, pogosto nevarnih performansov. Potem ko se je dal ustreliti, zakleniti v omarico za pet dni, stresti z električnim tokom in križati na Volkswagnovem hrošču, se je na novo iznašel kot avtor zares fascinantnih instalacij in skulptur. Burden je svoje performanse dojemal kot skulpture, katerih glavni “kiparski” material je bilo njegovo lastno telo, ki ga je podvrgel različnim preizkusom in eksperimentom. Telo in telesno v sodobni umetnosti performansa od takrat nista več ista. Burden je navdihnil številne umetnike poznejših generacij, od Laurie Anderson do Davida Bowieja.

V filmu Burden se Marrinan in Dewey skozi inovativno kombinacijo še vedno močnih videov njegovih performansov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, osebnih videov in zvočnih posnetkov, intervjujev s prijatelji, študenti in kolegi, komentarjev kritikov in poznejših posnetkov iz njegovega studia, vse prepredeno z njegovimi mislimi in razmišljanji skozi leta, osredotočita na umetnikova dela in zasebno življenje. Burden predstavlja eno največjih še ne povedanih zgodb v zgodovini svetovne umetnosti. Film hkrati prikazuje zakulisje losangeleške umetniške scene, ki je bila v zgodnjih sedemdesetih nekako oddaljena in zanemarjena v primerjavi z New Yorkom oziroma nekaterimi evropskimi prestolnicami. Ravno zaradi te marginalnosti je zahodna obala ZDA postala središče eksperimentalne umetnosti, ki je pozneje premaknila meje samoartikulacije in samoorganizacije umetnosti po celem svetu.

Aksiomino zanimanje za predvajanje umetniških filmov s posebnim dokumentarnim in izobraževalnim pristopom sega v 2012, skozi leta pa je Aksioma izgradila zvesto občinstvo oseb, aktivno udeleženih v različnih žanrih umetniškega ustvarjanja, pa tudi študentov, raziskovalcev in splošne javnosti.

Režija: Tim Irwin, Keith Schieron.

Film v angleščini je opremljen s slovenskimi podnapisi.

Na dan 5 €

 

Kinoteka:

19:00 Retrospektiva: Filmi po izboru Siegfrieda Kracauerja/Ob izidu Filmske čitanke

Oklepnica Potemkin (Bronenosec Potjomkin), Sergej Eisenstein, SZ, 1925, 35mm, 1.37, čb, nemi (s posneto glasbeno spremljavo), 74', sp

Filmski spomenik legendarnemu uporu mornarjev na oklepnici Potemkin, posnet ob dvajseti obletnici revolucije iz leta 1905. Mornarji na ladji se uprejo, ker so nezadovoljni s slabo oskrbo. Kapitan ukaže straži, naj upornike ustreli, toda stražarji ne ubogajo in ob sodelovanju mornarjev vržejo caristične častnike s krova ... Že ob premieri bučno pozdravljen, sijajen in neizmerno vpliven film, katerega junaka sta brezimna množica in revolucionarna montaža.
"Ta film se od rojev ameriških in evropskih filmov ne razlikuje po večji umetnosti režiranja – gotovo tudi po tem –, skrbnejši izrabi filmskotehničnih možnosti in mogočnejši množici. Nekaj drugega ga loči od svetovne produkcije, nekaj temeljno drugačnega. Prebil je steno, za katero ti filmi ne prodrejo. Ta film zadene stvar, ki je resnična, izreka resnico, za katero nam mora iti." - S. Kracauer

21:00 Večer Društva slovenskih režiserjev

Režiserji v dialogu: Novi hrvaški kratki

Večeri DSR z naslovom “Režiserji v dialogu” se odvijajo v obliki pronicljivega dialoga med režiserji, ki razmišljajo o svojih poetikah, filmskem ustvarjanju, slovenski kinematografiji ali kinematografijah onkraj naših meja.
Na tokratnem večeru si bomo ogledali kratke filme Terarij (Hana Jušić, 2012), Manjača (Tin Žanić, 2014), Piknik (Jure Pavlović, 2015), Sanjala si da si sretna (Ivana Škrabalo, 2015) ter Tlo pod nogama (Sonja Tarokić, 2014).
Po projekciji bo pogovor s tremi od petih avtorjev, ki ga bo povezoval Miroslav Mandić.
Vstop prost.

 

Kinodvor:

19:00 Obupana (Aus dem Nichts), Fatih Akin / Nemčija / Francija / 2017 / 106'

Pretresljiva in napeta psihološka drama, ki jo je Fatih Akin posnel kot odgovor na neonacistične napade v Nemčiji. Izjemna Diane Kruger je za glavno vlogo prejela nagrado za najboljšo igralko v Cannesu.

21:15 Projekt Florida (The Florida Project), Sean Baker / ZDA / 2017 / 113'

Režiser neodvisnega hita Tangerine tokrat prinaša zgodbo o ljudeh s socialnega roba, ki prebivajo v zanikrnem motelu sredi s soncem obsijane Floride. Pisane barve, otroška igrivost in družinske zdrahe prekrivajo manj barvito stvarnost.

Mala dvorana ob 19:15:

Človek delfin (Dolphin Man), Lefteris Charitos / Grčija / Kanada / Francija / 2017 / 78'

Dokumentarec o življenju in zapuščini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.

 

Komuna:

17:45 Zamolčani dokumenti (The Post), Steven Spielberg, biografska zgodovinska drama, ZDA, 115'

20:00 Zamolčani dokumenti (The Post), Steven Spielberg, biografska zgodovinska drama, ZDA, 115'