Drugačne umetnosti:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
 

Jalla Jalla ob 21:00: Torkpedo-> A Tale of Two Sisters (2003)

 

Muzične umetnosti:

 

Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine : 19. Festival Slowind 2017

19:00 Predkoncertni pogovor: Claus-Steffen Mahnkopf

20:00 koncert GLASBA O GLASBI

Janez Podlesek – violina
Oliver Dizdarević – viola
Klemen Hvala – violončelo
L’Académie des Cosmopolites
Céline Steiner – violina
Brice Pauset – čembalo
Massimo Pinca – violone
Jurij Jenko – klarinet/basovski klarinet
Milan Hudnik – violončelo
Marjan Peternel – klavir

Spored:
GLASBA O GLASBI
Claus-Steffen Mahnkopf (roj. 1962): Con Luigi Nono (2017) za violino, violo in violončelo
Georg Muffat (1653–1704): Passacaglia v g-molu (iz zbirke Apparatus musico-organisticus, 1690) za čembalo solo
Heinrich Ignaz Franz von Biber (1644–1704): Sonata št. 6 v c-molu, C. 143 za violino, čembalo in kontrabas 
Helmut Lachenmann (roj. 1935): Allegro sostenuto (1986–1988) za klarinet/basovski klarinet, violončelo in klavir

VSTOPNICE
Cena abonmaja: 50 EUR,s popustom 25 EUR.
Vstopnina za posamezni koncert: 10 EUR, s popustom 5 EUR.

 

Španski borci od 19:00 do 20:15: Dobrodelni Srčni večer za Zavod Pod strehco

IZ VSEGA SRCA bosta prepevali Nuška Drašček in Alenka Godec ob spremljavi pianista Mirana Juvana, posebni gost bo tudi violinist Gal Juvan, od srca pa se bomo nasmejali Stefanu Šumancu - Šumiju.

Zbrana sredstva so v celoti in brez odbitkov namenjena Humanitarnemu Zavodu Pod strehco, za ljudsko kuhinjo, na Zaloški 42.

Vstopnina: 20 eur

 

Rdeča dvorana Magisrata ob 19:30: Zvoki mladih na Magistratu

Miha Grmek Seražin, klarinet
Stanislav Krutilov, klavir
Ema Grčman, violončelo
Chiemi Tanaka, klavir

Spored:

Vitja Avsec: Glosa

Camille Saint-Saëns: Sonata za klarinet in klavir, op.167
C. S. L. Parker: Miniature views of Filoli House San Francisco (krstna izvedba)
Leoš Janaček: Pohadka (Pravljica)
Fritz Kreisler: Liebesleid

Ludwig van Beethoven: Sonata za violončelo in klavir v C-duru št. 4, op. 102, št. 1

Miha Grmek Seražin, rojen leta 2000, se je začel z glasbo ukvarjati pri rosnih osmih letih. Pri prof. Zoranu Lupincu v Glasbeni šoli Ilirska Bistrica je zaključil nižjo glasbeno šolo za diatonično harmoniko, na Glasbeni šoli Ajdovščina pri prof. Miroslavu Paškvanu in Branimirju Trifkoviću pa klarinet. Dosegel je vrsto izjemnih rezultatov. Kot akordionist je zmagovalec Temsiga (2013), absolutni zmagovalec tekmovanja harmonikarjev Beltinci s 100 točkami, absolutni zmagovalec mednarodnega tekmovanja v Attimisu in številnih drugih. S klarinetom je na tekmovanjih Anton Eberest v Novem Sadu in Petar Konjović v Beogradu dosegel tretje mesto, drugo mesto na tekmovanju Emona v Ljubljani (2015) ter prvo.nagrado in naziv laureat na tekmovanju Davorin Jenko (2017) v Beogradu. Od septembra 2015 se izobražuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod mentorstvom prof. Jožeta Kotarja. Svoje znanje redno izpopolnjuje na seminarjih priznanih profesorjev (Francois Benda, Paolo Beltramini, Dario Zingales idr.).

Pianist Stanislav Krutilov je srednjo glasbeno šolo končal z odliko v rodni Samari v Rusiji, kjer je kot solist večkrat nastopal s tamkajšnjimi simfoničnimi orkestri (filharmonijo, opero in orkestrom samarske srednje glasbene šole). Stanislav Krutilov je večkratni dobitnik nagrad na klavirskih tekmovanjih v Samari, najbolj odmevni sta nagradi na tekmovanju za najboljšo izvedbo koncerta z orkestrom (2001) ter na tekmovanju Muravjova (2003). Študij je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je v razredu zasl. prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak diplomiral z najvišjo oceno summa cum laude. V sezoni 2008 je z Orkestrom RTV Ljubljana pod taktirko dirigenta En Shaa izvedel Koncert za klavir in orkester Aleksandra Skrjabina in za izvedbo prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Ljubljana.

Ema Grčman je glasbeno pot začela pri šestih letih z učenjem violončela pri prof. Vladimirju Kovačiču. Izobraževanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredih prof. Milana Vrsajkova (2009–2012) ter prof. Karmen Pečar Koritnik (2013–2015). V letu 2014 je začela študij na Glasbeni akademiji Univerze v Zagrebu v razredu prof. Valterja Dešpalja. Od leta 2016 nadaljuje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razredu prof. Juliana Arpa. Redno se udeležuje mojstrskih tečajev za violončelo pri znanih profesorjih: Christophu Richterju, Martinu Ostertagu, Marku Ylönenu, Rudolfu Leopoldu, Giovanniju Gnocchiju, Moniki Leskovar, Claudiu Bohorquezu in Eleni Cheah. Samostojno in v komornih zasedbah se je udeležila več tekmovanj, na katerih je prejela različna, tudi najvišja priznanja: na mednarodnem tekmovanju GCEW iz glasbene teorije (2011) srebrno priznanje, na mednarodnem tekmovanju Antonia Janigra v Poreču (2012) posebno nagrado na tekmovanju hrvaške glasbene mladine, na mednarodnem tekmovanju Petar Konjović v Beogradu (2013) drugo nagrado, na mednarodnem tekmovanju Antonio Salieri v Legnagu (2014) prvo nagrado. V letu 2014 je s komorno zasedbo Evigilans na državnem tekmovanju TEMSIG prejela zlato priznanje in posebno priznanje žirije za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja, leta 2015 je s klavirskim kvintetom na tekmovanju komornih skupin HDGPP v Zagrebu prejela prvo nagrado. Od leta 2016 igra v godalnem duetu z violinistko Majo Horvat, s katero se je že predstavila z recitalom v Radovljici, na Festivalu Tartini ter na Stiftfestivalu na Nizozemskem. Leta 2017 sta na državnem tekmovanju TEMSIG prejeli zlato plaketo (100 točk), posebno priznanje za izredno interpretacijo skladbe ter nagrade Festivala Ljubljana, Soboških dnevov, Festivala Lent in Imaga Sloveniae. Ema je prav tako članica mednarodnega godalnega okteta Oberton, s katerim se predstavlja na tujih odrih in festivalih. Je štipendistka Mestne občine Ljubljana.

Chiemi Tanaka, rojena 1987 v Naganu (Japonska), je svojo glasbeno pot začela z učenjem klavirja pri prof. Toyo Asakawa, Yashuro Saruta in Mauriziu Bagliniju ter nadaljevala na Dunaju pri prof. Margit Haider Dechant. V letu 2014 je končala dodiplomski študij z odliko. Magistrski študij nadaljuje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razredu prof. Ayami Ikeba. Od leta 2016 nadaljuje magistrski študij tudi s komorno igro pri prof. Chiau Chouju ter s klavirskim duom pri prof. Gilu Garburgu, prav tako na univerzi v Gradcu. V letih 1996 in 1999 je kot solistka nastopila s Tokyo Music Association orkestrom, od leta 2004 pa tako solistično kot v različnih komornih zasedbah nastopa na recitalih v Avstriji, na Poljskem, v Sloveniji in na Japonskem. Na mednarodnih tekmovanjih je kot solistka in tudi v različnih komornih zasedbah prejela številna priznanja. Dosegla je prvo mesto na različnih tekmovanjih v Italiji: Premio Vittoria Caffa Righetti; Concorso Giovanni Musicisti, Val Tidone young talent competition, Musica Citta' di Filadelfia. Prejela je številne druge nagrade na tekmovanjih Marta Debelli (Avstrija), Grand Prize Virtuoso (Avstrija), mednarodnem tekmovanju ISCHIA (Italija) ter na mnogih drugih. Od leta 2016 sodeluje tudi kot korepetitorica mojstrskih tečajev v Čedadu v Italiji.

Brez vstopnine

 

Prulček Bar ob 20:00: Prulček ima talent - Karaoke

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: Avsenik s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija

Vstopnina: 24, 29 EUR

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Koncert skupine Chris Eckman & The Frictions

Chris Eckman - glas, kitara

Luka Šalehar - bobni

Tomi Popit - bas

Bernard Kogovšek - kitara

Vabimo vas na koncert rockovske skupine Chris Eckman & The Frictions, ki svojo glasbo destilirajo do njenega bistva, v kateri ni izumetničenih dodatkov in neželenih odklonov.

Sledi celični etno-jam.

Brez vstopnine

 

Vizualno-kulturne, gibajoče in pametne prireditve:

 

OŠ Bičevje ob 18:00: Otroška predstava: Robotojanci, predstava za otroke

(Od 3. leta dalje)

Lepo vabljeni v torek, 28. novembra, ob 18.00 na premiero predstave gledaliških delavnic 2017.

Otroci so celo jesen pripravljali gledališko predstavo in nastali so Robotojanci, predstava, ki ji ne manjka niti robot.

Vstopnina: 1EUR

 

SiTi Teater ob 19:00: Brade – komedija, stand-up / impro

Najboljše zgodbe se zgodijo za odrom!  

A poznate tistega? Pridejo v bekstejž Gorenc, Bosanc in tip iz neke štajerske vukojebine ... Ne, ne poznate! Ker se še ni zgodilo. Se bo pa to jesen.

Boštjan Gorenc - Pižama, Perica Jerković in Gašper Bergant v novem šovu ob obilju svežih šal prinašajo tudi ekskluzivni vpogled v zakulisje stendap scene. Seks v avtu, nenavadni tatuji, vzgajanje otrok in resničnostni šovi bodo le nekatere izmed tem, ki se jih bo dotaknil bradati cvetober slovenske samostoječe komedije.
Najbolj kosmata komedija BRADE ponuja poldrugo uro smeha v razposajeni moški družbi brez dlake (zgolj) na jeziku. Pripravite se na zabavno mešanico skečev in stendapa, kot jih do sedaj na področju nekdanje Avstro-Ogrske še nismo videli!

BOŠTJAN GORENC PIŽAMA je sinonim za (pop)kulturno ustvarjanje, od pomladi pa se baha s predsedniškim priznanjem Jabolko navdiha. Soustanovitelj Komikaz je oral domačo stand-up ledino, osvojil Improvizijo, povezoval Viktorje, tri leta vodil oddajo Naval smeha na Valu 202 ter bil v ekipi oddaje Ugani, kdo pride na večerjo. Ustvarja podcast Glave, njegovi sLOLvenski klasiki 1 so bili lani najbolje prodajana domača knjiga, spisal pa je tudi slikanico Kaj se skriva očku v bradi? Ljudstvu služi tudi kot dežurni roast master, ambasador slovenskega jezika in bralne značke, posnel pa je tudi sploh prvo domačo stand-up specialko za TV - 50 odtenkov njive.

PERICA JERKOVIĆ je bil kot član Komikaz pionir domače stand-up scene, slovi pa tudi kot eden najboljših poznavalcev žanra in njegovih zakonitosti. Za seboj ima čez 1.000 nastopov, solo šova Rojen v Jugi in Zgodovina selfi butla, na YouTubu vodi talk show Stari, umrl sem! in hodi po Ljubljanici kot Đej Kej. S Tinom in Vidom so posneli prvi slovenski TV-roast, lani so kolegi na tron posadili njega - in tudi to orgijo je nepričakovano predvajal Pop TV. Vmes je kot Sandy popražil Lada Bizovičarja, pisal skeče za Vid in Pero šov ter posnel avtobiografski film Leto.

GAŠPER BERGANT je najopaznejši domači stand-up komik mlajše generacije in soustvarjalec TV-serije Skečoholiki. Ljubezen do humorja ga je speljala od faksa, ljubezen do žensk pa stran od razuma. Je mešanica prijetno agresivnega medveda ter  premalo povoženega dihurja in redno podira meje sprejemljivega. Savinjčan ne pozna pomena besede tabu in ruši stereotip o zadržanosti Slovencev. Občinstvo osvaja s črnim humorjem in navidezno neobzirnosjo, zase pa ne misli, da ima naglas ali, da je z njegovim razmišljanjem kaj narobe. Tako prikupno neobziren je, da občinstvo po nastopih ne ve ali bi ga posvojilo ali bi ga s skupnimi močmi odpeljalo na psihiatrijo.

Za zaključeno skupino

 

MGL:

Veliki oder ob 20:00: Kinderland

Liliana Corobca se je rodila leta 1975 v kraju Săseni (Călăraşi) v Moldaviji. Po študiju na Fakulteti za filologijo Moldavske državne univerze v Kišinjovu je leta 2001 doktorirala iz humanistike na Univerzi v Bukarešti. Kot avtorica in urednica se je ukvarjala z medvojnim romunskim romanom, protikomunističnim izseljenskim gibanjem in komunistično cenzuro. Napisala je romane Negrissimo (2003, moldavska in romunska nagrada za najboljši knjižni prvenec), Un an în Paradis (Leto v raju, 2005) in Kinderland (2013). Za odlomek iz Kinderlanda je leta 2014 prejela kristal Vilenice, leto kasneje pa je tej ugledni mednarodni nagradi sledila slovenska izdaja romana, ki je v prevodu Aleša Mustra izšla pri založbi Modrijan. Tako je Liliana Corobca postala znana tudi med slovenskimi bralci.

Moldavija, ki leži med Romunijo in Ukrajino, velja za najrevnejšo evropsko državo. Njeni prebivalci množično zapuščajo svoje domove in odhajajo v tujino za boljšim zaslužkom, doma pa ostajajo njihovi otroci, ki odraščajo prepuščeni sorodnikom, sosedom in samim sebi. Z romanom Kinderland, ki je postavljen na moldavsko podeželje in govori o treh prav takšnih otrocih, je Liliana Corobca vznemirljivo popisala ta pereči problem moldavske družbe. Pripovedovalka zgodbe, dvanajstletna Cristina, mora postati mama sebi in bratoma, potem ko sta starša odšla s trebuhom za kruhom v tujino.

Odrska priredba romana, ki jo je po romanu Liliane Corobca napisal Andrej Jaklič, stavi na igriv in odrsko poraben dogajalni okvir. V življenje Cristine in njenih bratcev, osemletnega Dana in štiriletnega Marcela, namreč vstopamo skozi igro iz naslova romana, ki v gledališkem kontekstu dobi povsem nove razsežnosti. "Mislila sem, da Kinder pomeni ›jajce‹," razmišlja sestra in "mama" Cristina. "Potem nam je neki otrok iz tujine povedal, da pomeni ›otrok‹, in nas naučil igrico Kinderland, v kateri imajo otroci vloge starejših." Dramatizacija sledi toku romana, vendar njegova poglavja zgošča in prepleta, jih prevaja v dialog in prilagaja pravilom igre v igri. Na ta način vzpostavi zanimivo odrsko zgodbo o treh otrocih, ki v vlogah odraslih delijo vsakdanje radosti in skrbi, skrbijo drug za drugega, premoščajo pasti odraščanja in hrepenijo po vrnitvi svojih staršev.

mala scena ob 20:00: Vse o ženskah, komedija

Ta lahkotna "ženska" komedija popularnega hrvaškega dramatika Mira Gavrana v režiji Barbare Hieng Samobor bo zagotovo všeč vsem, ki si v gledališču želijo razvedrila in sprostitve po napornem vsakdanjiku. Tri igralke, vsaka v vlogi petih, po značaju in problemih zelo različnih žensk v starosti od treh do dvaindevetdesetih let, bodo v najrazličnejših življenjskih situacijah razkrivale ženski princip sveta. Spoznali jih boste kot dobre in malo manj dobre prijateljice, posesivne in požrtvovalne matere, hvaležne in nehvaležne hčere, ljubeče in sovražne sestre, zveste in nezveste žene, preračunljive in opeharjene ljubice, užaloščene in poskočne vdove, povsem ali pa tudi ne povsem zakrknjene samske ženske, iskrene in zahrbtne sodelavke, bolj ali manj spretne karieristke, pa tašče, svakinje, tete, babice, prababice … Cela paleta ženskih likov, čeprav ne gre pozabiti, da se vse vrti predvsem okrog - moških. Ogled priporočamo vsem ženskam, ki bi rade podrobneje spoznale vzvode svoje psihe, pa tudi vsem moškim, ki bi želeli globlje prodreti v to večno jim uganko - žensko dušo. Tisti, ki boste želeli, se boste ob gledanju lahko tudi malo zamislili, saj ne gre pozabiti, da je v vsaki komediji vedno vsaj kanček resnice. Vendar vam zagotavljamo, da ob iskrivih in duhovitih dialogih lekcija ne bo prenaporna, za smeh pa vsekakor jamčimo.

 

10KA klub smeha ob 20:30: Večer Novega #7, stand up

Vstopnina: 3EUR

 

Galerija ŠKUC ob 17:00: Out of stock pop-up store

Modni pop-up dogodek

Vljudno vabljeni na prvi POP – UP dogodek študentov Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, OTGO, Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, ki bo med 28. 11. in 1. 12. 2017 v Galeriji Škuc na Starem trgu 21 v Ljubljani.

Prodajna razstava v obliki začasne trgovine želi opozoriti širšo javnost na mlade in bodoče modne oblikovalce. Posameznike želi spodbuditi k podpori lokalnih in kvalitetnih avtorsko izrazitih, unikatnih oblačil, izdelanih tekom študija ter ustvariti novo platformo mladih oblikovalcev.

"OUT OF STOCK" predstavlja koncept kroženja – procesa oblikovanja oblačila, od prve ideje do zaključka cikla, ko oblačilo zaživi na končnem uporabniku.

Brez vstopnine

 

Galerija Jakopič ob 19:00: Tihomir Pinter: Kemija podobe, fotografska razstava

Retrospektivna razstava fotografij Tihomirja Pinterja pomeni prvo pregledno predstavitev obsežnega avtorjevega opusa, ki vse od začetka šestdesetih let do danes nastaja v črno-beli analogni tehniki. Čeprav gre za fotografa, ki je ustvarjalnost v tem mediju gojil vzporedno s svojim poklicem kemika in farmacevta, je v skoraj šestih desetletjih svojega ustvarjanja razvil prepoznaven avtorski slog ter v svoji temnici izpopolnil mojstrstvo klasične fotografske tehnike.

Tihomir Pinter se je rodil 19. januarja 1938 v Bjelovarju na Hrvaškem, kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo, med letoma 1954 in 1958 pa se je v Ljubljani šolal na vojaški sanitetni šoli. Njegova poklicna pot in študij farmacije in kemije sta ga vodila po prestolnicah nekdanje Jugoslavije, od Ljubljane, Sarajeva, Zagreba do Beograda; povsod je vzporedno veliko časa posvečal fotografiji, bil je aktiven član fotoklubov, redno je spremljal dogajanje na fotografskem področju, sodeloval je na skupinskih razstavah in samostojno razstavljal – med letoma 1969 in 1981 se je redno uvrščal med deset najuspešnejših razstavljavcev v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji.

Leta 1966 je na pobudo mestnega muzeja v Sisku začel fotografirati železarske motive in tako snovati opus, ki z današnjega stališča predstavlja eno ključnih obdobij njegovega ustvarjanja; v slovenskem prostoru so ga očarale premišljene kompozicije in bogastvo tonov na fotografijah Slavka Smoleja. Vendarle so se njegova videnja v fotografiji vse bolj oddaljevala od dokumentarnega pristopa; mnogo pomembnejše so bile zanj likovne obravnave in iskanje načinov umetniškega abstrahiranja resničnosti. Njegova iskanja so bila pogosto blizu slikarskemu raziskovanju; ekspresivnost in lirika, chiaroscuro in grafika so vseprisotni atributi njegove fotografije. Zato ni naključje, da je leta 1970, ko se je odločil za delo v bromatološkem laboratoriju vojaške bolnišnice v Ljubljani in se tu ustalil s svojo družino, začel obiskovati ateljeje znanih slovenskih likovnih umetnikov. Istega leta mu je Mednarodna zveza za umetniško fotografijo (FIAP) podelila naslov AFIAP (Artist FIAP), pet let kasneje pa še naslov EFIAP (Excellence FIAP). Tega leta (1975) je na Fakulteti za farmacijo in biokemijo v Zagrebu doktoriral s področja kemije prehrane.

Leta 1984 je začel svoje fotografije objavljati v samostojnih knjižnih monografijah: pri Državni založbi Slovenije je izšla njegova prva knjiga fotografskih portretov likovnih umetnikov z naslovom Umetnik v ateljeju, leta 2008 sta pri založbi Modrijan izšli naslednji dve knjigi, Umetniki v ateljeju in Trenutki z umetniki, 1/125, leta 2012 pa pri Pasadeni še četrti izbor portretov, Atelje in umetniki. Samostojno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani je imel leta 1990; po tem letu je tedensko portretiral književnike za Književne liste, prilogo časopisa Delo. Po upokojitvi leta 1990 se je še intenzivneje posvečal portretiranju likovnikov in literatov, od leta 1994 tudi skladateljev, leto kasneje je začel delo nadgrajevati s studijskimi portreti tudi v lastnem fotografskem ateljeju.

Prva tematska retrospektivna razstava Razžarjeni pogled, ki jo je v organizaciji Koroškega pokrajinskega muzeja pospremil tudi prvi celovito zasnovan katalog, je leta 2006 prikazala sto deset fotografij iz umetnikovega železarskega opusa. Retrospektiva Pinterjeve portretne fotografije je bila leta 2007 v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki, izbor iz opusa avtorjevih zgodnjih del pa je predstavila razstava Vintage v Galeriji Fotografija leta 2013.

Tokratno razstavo spremlja pregledna monografska publikacija, ki ne prinaša le poglobljene umetnostnozgodovinske obravnave obsega in pomena Pinterjevega opusa, temveč tudi dokumentacijo, zbrano na podlagi arhiva, ki ga je avtor zaupal v hrambo Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ter skoraj sto petdeset reprodukcij originalnih, v avtorjevi temnici nastalih črno-belih fotografij.

Vstopnina: 3 EUR / 2 EUR

 

KOŽ ob 18:00: Jubilanti: Vlado Novak, pogovorni večer

Lahko bi ga poimenovali kar Pišti Gajaš iz filma Petelinji zajtrk ali pa Maks Bizgec, morda Simon Veber iz Jančarjevega Velikega briljantnega valčka ali Willy Loman iz drame Arturja Millerja Smrt trgovskega potnika. Zakaj zanj se zdi, da igrati pomeni živeti – čutiti, dihati, deliti besede z gledalci z odra ali filmskega platna kot svoje lastne. To je eden največjih slovenskih gledaliških in filmskih igralcev Vlado Novak, prejemnik Borštnikovega prstana 2014 za življenjsko delo, mariborske Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, nagrade Prešernovega sklada in številnih drugih filmskih in gledaliških nagrad.

Z njim se bo pogovarjala dr. Ignacija J. Fridl.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, predavalnica M3-4 ob 18:00: Evropsko stoletje v Palestini

Pogovor z novinarjema Davidom Croninom in Fareedom Taamallahom o zgodovinskem in trenutnem dogajanju v Palestini ter o vlogi in odgovornosti Evrope.

Povezovala bo novinarka Kristina Božič. Dogodek bo potekal v angleščini.

Dogodek poteka v okviru Kulturne ambasade Palestine, ki je v letu 2017 posvečena številnim pomembnim zgodovinskim obletnicam.Letos namreč obeležujemo:

100-letnico Balfourjeve deklaracije iz leta 1917, s katero je britanska vlada enostransko obljubila ustanovitev judovske domovine v Palestini;

70-letnico Resolucije varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 1947, s katero je bila zgodovinska Palestina razdeljena, kar je posledično vodilo do nakbe (katastrofe), prisilnega izgona 750.000 Palestincev, to je 90 % tedanjega prebivalstva na ozemlju današnjega Izraela;

50 let od izraelske okupacije Zahodnega brega, Gaze, vzhodnega Jeruzalema in Golanske planote ter posledične izgradnje naselbin, namenjenih izključno Judom, kar z vidika mednarodnega prava predstavlja nezakonit poseg in ga vse podpisnice, z izjemo Izraela, obravnavajo kot kršitev Ženevske konvencije;

30 let od prve palestinske intifade oziroma vstaje proti izraelski okupaciji.

Omenjene obletnice, ki jih bomo obeležili v okviru Kulturne ambasade Palestine, nas opominjajo na dolgoletne
kršitve osnovnih pravic palestinskega prebivalstva ter na nenehne kršitve mednarodnega prava in resolucij
Združenih narodov, ki jih izvaja država Izrael s podporo mednarodne skupnosti, tudi Evropske unije. 100 let po
Balfourjevi deklaraciji Izrael nadaljuje s širjenjem svojega kolonialnega projekta na ozemlju Palestine. Posledično
več kot sedem milijonov Palestincev še vedno živi v izgnanstvu, brez pravice do vrnitve. Evropske države se ne le izogibajo odgovornosti, ki jo nosijo za kolonizacijo Palestine, temveč so tudi dejavno vpletene v nadaljnje kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic, ki jih izvaja izraelska država. Ob tem bomo v okviru Kulturne ambasade Palestine obeležili tudi palestinski boj za pravice, svobodo in samoodločbo palestinskega naroda.

Brezplačno

 

Pritličje ob 19:00: Pravice živali: veganstvo kot politično gibanje

Okrogla miza

Okrogla miza z naslovom Veganstvo kot politično gibanje je prva v nizu okroglih miz, ki jih pod skupnim naslovom Pravice živali organizira Levica. 16. novembra 2017 je potekalo glasovanje o odprtju javne razprave na temo o problematičnih etičnih, okoljskih in zdravstvenih vidikih mesno-predelovalne industrije v državnem zboru. 14 poslank_cev je glasovalo za in 45 proti. Odziv namiguje na dejstvo, da pravice živali še vedno niso pojmovane kot politično vprašanje. Nemalokrat je veganstvo, žal, zreducirano na življenjski slog ali podvrženo sistematični demonizaciji. Veganke_i so pogosto deležne_i pejorativne obravnave, kar je po eni strani mogoče razumeti kot pomanjkanje vedenja o tem, kaj pravzaprav veganstvo je; po drugi strani pa je tovrstno obravnavo mogoče umestiti med diskriminatorne prakse. 

Govorke_ci: Ksenija Vesenjak Kutlačić (Zavod za zaščito rejnih živali KOKI), Luka Mesec (Levica), Urška Breznik (Za živali!, društvo za uveljavitev njihovih pravic), Dr. Marjetka Golež Kaučič (raziskovalka na področju zoofolkloristike in kulturne animalistike), Mag. Marko Čenčur (samostojni raziskovalec prehrane). Dogodek bo moderirala Vesna Liponik.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška, Komuna ob 20:00: stripolis – ALAN FORD ZA ZAČETNIKE

kratek uvod v strip Alan Ford kot kulturni fenomen prostora bivše SFRJ

Alan Ford, stripovski serial Magnusa in Bunkerja, ki je v bivši skupni domovini od leta 1970 socializiral sprva socialistično, nato pa post-tranzicijsko mladež, je kulturni fenomen par excellence.

Njegov vpliv na generacije je segal od konstrukcije otroštva in mladosti do uporabe subkulturnega jezika v obliki vzklikov, medklicev in komentarjev, ki je deloval na nad-republiški ravni. Predstavljal je tako politično kritiko kapitalizma kot tudi referenčno točko za norčevanje iz birokratske okostenelosti socializma. V skupnem zgodovinskem spominu je obstajal sprva kot združevalna, kasneje pa tudi kot razdruževalna točka generacij.

Predavanje Urške Sterle predstavlja kratek uvod v fenomen Alana Forda in njegovega neprimerljivega in lokaliziranega uspeha v Jugoslaviji.

vstop prost

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Predstavitev literarne revije za spekulativno fikcijo Supernova (literarni dogodek)

Supernova je edina slovenska tiskana literarna revija za spekulativno fikcijo (fantazijsko književnost). V njej objavljajo domači in tuji avtorji in je namenjena predvsem odraslemu in zahtevnejšemu bralstvu. V zadnji številki objavljajo avtorice in avtorji iz 11 držav, mnogi so nagrajeni z nacionalnimi ali mednarodnimi nagradami. Intervju je posvečen prof. dr. Zoranu Živkoviću, ki ga svetovni kritiki uvrščajo med najpomembnejše pisatelje sodobnosti. Revijo bo predstavil urednik Bojan Ekselenski.

 

Bežeče prireditve:

 

Kinoteka: 33. Festival LGBT filma

17:00 1:54, Yan England, Kanada, 2016, DCP, barvni, 106’, svp

Sramežljivi šestnajstletnik Tim je dober učenec in nadarjen športnik. Po samomoru najboljšega prijatelja, ki podleže šikaniranju zaradi spolne usmerjenosti, začne Tim še bolj skrivati zametke lastnega gejevstva in v očeh sošolcev in sošolk igrati heteroseksualno vlogo. Vsa svoja prizadevanja usmeri v zmago na atletskem tekmovanju. Pod pritiskom okolja in zlorabe posnetka na družabnih omrežjih postane zagrenjen in maščevalen. Odloči se za nepremišljeno in tvegano potezo, po kateri se ni več mogoče vrniti. Napet mladinski triler in kritičen prikaz razsežnosti medvrstniškega nasilja. 

19:00 Slutnja angela + ... in zavrženi

Slutnja angela, Branislav Princip, Srbija, 2017, digi. format, barvni, 26’, ap
Dokumentarec posnet v spomin na Dejana Nebrigića (1970), prvega gejevskega aktivista, ki se je v Srbiji javno razkril in pozneje tragično preminil na svoj 29. rojstni dan. Skupaj z aktivistko Lepo Mlađenović sta leta 1990 ustanovila prvo srbsko lezbično-gejevsko organizacijo Arkadija. Nebrigić je bil protivojni aktivist, gledališki kritik in avtor številnih esejev, pesmi, proze in literarnih besedil, v devetdesetih pa tudi stalni dopisnik prve slovenske gejevske in lezbične revije Revolver. Bil je eden prvih, ki se je s tožbo uprl homofobnemu nadlegovanju s strani očeta svojega partnerja.
... in zavrženi, Debalina, Indija, 2013, digi. format, barvni, 61’, ap
Leta 2011 sta mladi ženski v odmaknjeni vasi Nandigram v Zahodni Bengaliji naredili skupni samomor. Ko so našli poslovilno pismo ene od samomorilk, se je razkrilo, da sta bili par, kar je vaška skupnost ostro obsojala. Ena od njiju je bila poročena z moškim, ker se je morala ukloniti družinskim in družbenim pritiskom. Njuni trupli sta več dni ležali v policijski mrtvašnici, saj sta ju družini zaradi nezaslišane sramote zavrgli in se tako odpovedali dostojnemu pokopu. O vsakdanji diskriminaciji spregovorijo še drugi predstavniki_ce indijske LGBT-skupnosti. 

21:00 Mai + Sestrstvo

Mai, Marta Gonzalez, Španija, 2017, digi. format, barvni, 8’, ap
Sestrstvo, Tracy Choi, Tajvan, 2016, DCP, barvni, 97’, svp
Sei izve, da je umrla Ling, ki je bila pred petnajstimi leti njena prijateljica in sodelavka v masažnem salonu v Macau. Na večer, ko je bil Macau vrnjen Kitajski, sta se sprli in razšli za vselej. Takrat se je Sei z možem preselila na Tajvan, Ling pa je ostala s sinom v Macau. Sei preplavijo spomini in odloči se za vrnitev v Macau, da bi raziskala njuno nedokončano zgodbo. Skozi srečanja z nekdanjimi sodelavkami v masažnem salonu in z Linginim sinom se počasi razodeva ljubezenska zgodba, ki jo je slednjič skvarila homofobija.  

 

Kinodvor:

17:15 Ivan, Janez Burger, Slovenija / Hrvaška, 2017, DCP, 94'

Ivan je napeta psihološka drama o sprejemanju napačnih odločitev. Zgodba o ženski, ki najde svojo identiteto v svetu, narejenem po meri moških. Veliki zmagovalec letošnjega Festivala slovenskega filma.

19:15 Človek delfin (Dolphin Man), Lefteris Charitos, Grčija / Kanada / Francija, 2017, DCP, 78'

Dokumentarec o življenju in zapuščini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.

21:00 Ubijanje svetega jelena (The Killing of a Sacred Deer), Yorgos Lanthimos, Velika Britanija / Irska, 2017, DCP, 121'

Colin Farrell in Nicole Kidman v filmu Yorghosa Lanthimosa, mešanici grške tragedije, eksistencialne grozljivke in hitchcockovske psihodrame. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu.

 

Komuna:

18:00 Umor na Orient Ekspresu (Murder on the Orient Express), Kenneth Branagh, misteriozna kriminalka, ZDA, Malta, 114'

20:45 Čudo (Wonder), drama, Steve Chbosky, ZDA, 113'