Polarni medved ni vegan!

Oddaja

Polarni medved ni vegan!

21. 11. 2017 - 16.30

Drugačne umetnosti:

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri

Jalla Jalla ob 20:20: Vabljeni na otvoritev razstave Ines Zgonc, ki se bo v naši mali galerijici predstavila s svojimi igrivimi grafikami.

Klub Gromka ob 21:00: Friforma: Ilia Belorukov / Lauri Hyvärinen + Diatribes: D’incise / Cyril Bondi

Zaključni dogodek koncertne serije FriForma za sezono 2017 predstavlja pet mladih glasbenih ustvarjalcev, ki so - kljub svoji mladosti - zgodaj postali vodilni in prepoznavni na svetovnem prizorišču proste improvizirane, eksperimentalne ali nerazvrstljive glasbe. Tokrat naši izvajalci prihajajo iz Filadelfije, Ženeve, Helsinkov in Sankt Peterburga.
Spored:
· Gabi Losoncy
· Diatribes: D'incice & Cyril Bondi
· Ilia Belorukov & Lauri Hyvärinen
Ilia Belorukov je saksofonist, improvizator in skladatelj iz Sankt Peterburga, Rusija. Svoje ustvarjanje usmerja je v elektronske elektroakustične improvizacije, prosto improviziranje, free jazz in sodobno kompozicijo. Na alto saksofonu in različnih elektronskih napravah izvaja eksperimentalne zvočne ekstrakcije. Med drugim je sodeloval s Keithom Rowom, Radu Malfattijem, Norbertom Möslangom, Lucio Capecejem, Birgit Ulher, Annette Krebs in Laurijem Hyvärinenom. Od leta 2011 soupravlja glasbeno založbo Intonema.
Lauri Hyvärinen je kitarist, ki prihaja iz Helsinkov na Finskem. Večino svojega ustvarjanja usmerja v eksperimentalno in improvizirano glasbo, kakor tudi v hrup. Uspe mu najti občutljivo ravnotežje med instrumentalnim impulzom in tišino. Poleg mnogih solo projektih je sodeloval tudi s glasbeniki, kot so Jack Wright, Alan Wilkinson, Ilia Belorukov, Tommi Keränen, Jone Takamäki, Naoto Yamagishi in Morishige Yasumune. /
Diatribes je ženevski duo (Laurent Peter aka D'incise in Cyril Bondi) pri katerem glasbi gre za izredno podrobne teksture, ponavljajoče se kretnje, mehke tone, febrilne impulze in akustično hiperosenzibilnost. Improvizatorja, od leta 2004, neutrudno raziskujeta free jazz, hrup, konkretno glasbo, prosto improvizacijo preko številnih sodelovanj z mednarodnimi glasbeniki, kot so Magda Mayas, Hannah Marshall, Bertrand Gauguet, Robin Hayward, Barry Guy in Keith Rowe. /
Gabi Losoncy je mlada ustvarjalka iz Filadelfije, Pennsylvania, ki zasluži podrobnejšo predstavitev, zato povzemamo po Andražu Bizjanu iz Radia Študent: “Filadelfijčanka Gabi Losoncy kot skoraj vsakdo dandanes hodi okrog s pametnim telefonom, a kot le redkokdo namesto selfijev raje zajema zvočne posnetke ter jih ureja – ali pa tudi ne – v prepričljive ambientalne kulise. Njeni začetki na sceni segajo nekaj let nazaj, ko sta z Allenom Mozekom ustvarila projekt Good Area. Poleg nekaj albumov v malih nakladah, na katerih sta raziskovala različne pristope k ne-glasbi, sta zagnala tudi lastno založbo Vitrine, preko katere sta se ukvarjala z izključno kasetnimi izdajami podobno mislečih ustvarjalcev. Po razpadu projekta se je Losoncy osredotočila na lastne terenske posnetke, ki so s svojo surovostjo njeno ime kaj kmalu uvrstili na sezname želja zainteresiranih ušes. Njen lanskoletni album Didn’t Take Much dokumentira njen obisk pri zdravniku po alergijski reakciji; njena takoimenovana ’YouTube drama v dveh delih’ Manhattan Story v grobem spremlja prehod iz bolj javnega, urbanega okolja v zasebno intimo; sledeči album, naslovljen kar z letnico 2015, pa je obširen zvočni kolaž na štirih cd-jih, ki med drugim zabeleži motivacijske govorce in pogovore z mimoidočimi po strelskem obračunu na nekem kolidžu v ZDA” (Tolpa bumov, Radio Študent, avgust, 2016). Kljub svoji mladosti je objavila posnetke na prestižnih nalepkah, kot so Kye, Caduc, Recital in Alien Passengers, njena debitantska knjiga Second Person, ki jo je pravkar izdal Philip Best pri založbi Amphetamine Sulphate Imprint.

Muzične umetnosti:

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: Rokia Traore: Dream Mande Bamanandjourou'

Tradicionalne pesmi (bambara), priredbe francoskih šansonov in avtorske pesmi

Rokia Traoré, glas, kitara, umetniško vodenje; Mamadyba Camara, kora; Mamah Diabaté, ngoni; Habib Sangaré, bolon; Adama Koné, kitara; Aliou Coulibaly, kalabaš; , Fatim Kouyaté, Dassoûn Diabaté, Kadidiatou Sangaré, Virginie Dembélé, Aliou Kouyaté, spremljevalni glasovi

Rokia Traoré, ena najuspešnejših glasbenic Malija in tudi Zahodne Afrike, se vrača v Ljubljano samo dva meseca po tem, ko bo med tremi slavnostnimi govornicami na Evropski jazz konferenci. Predstavila bo številne dejavnosti, predvsem Fundacijo Passerelle, šolo za mlade glasbenike v Bamaku, ki jim omogoča, da zunaj sistema Griotov (kaste profesionalnih glasbenikov in izdelovalcev inštrumentov) pridobijo izobrazbo in uspejo. Ženski pevski zbor, ki bo Rokio spremljal na koncertu, izhaja prav iz te šole, slišali pa bomo glasbeni del večžanrske trilogije Dream Mandé.

Vstopnina: 21, 26, 29, 35, 18* EUR

Gospodarsko razstavišče - Steklena Dvorana ob 21:00: Kurzschluss 2017: Bajaga

Vstopnina: Stojišče že od 10 EUR

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Rohan Dasgupta in Borut žerdoner

Rohan Dasgupta, sitar
Borut Žerdoner, tabla

Indijska tradicionalna glasba

Brez vstopnine

Vizualno-kulturne, gibajoče in pametne prireditve:

Mali oder LGL ob 17:00: Akvarij

Predstava za otroke

Vodna pustolovščina v preprostem jeziku znanosti in predmetnega gledališča prikazuje zgodbo o Malem in Velikem, o potovanju, srečevanju in poslavljanju. Dogajanje poteka v steklenem tanku, podobnem akvariju, kjer predmeti oživijo med brbotajočimi .

Elementi kombinirane otroške igre ustvarjajo nov svet iz praznine in dolgčasa. Igranje je raziskovanje in vaja za polno življenje. Je trdo otroško delo, ki krepi osredotočenost in razvija osebne veščine. Igrivo učenje, navdihnjeno v kopalni kadi in na poletni plaži kot prostorih otroške igre, začinjene s ščepcem kemijskega laboratorija, skuša najmlajšim gledalcem pojasniti, da no prijateljstvo lahko živi v srcu, da so vezi nevidne in da je (za)misel najdragocenejše seme razvoja. Obenem pa jim želi približati znanost na ravni praktičnega poskusa, ki vzpostavlja slikovite prostore nenavadne naravoslovne pustolovščine z ekološko razsežnostjo.

"Wide Eyes" je produkcijski projekt evropske mreže Small Size, ki umetniško raziskovanje posa otrokom in razvija posebno strokovno znanje na področju uprizoritvenih umetnosti za zgodnja otroška leta. "Wide Eyes" ponazarja radovedne otroške oči, ki zvedavo pogledujejo v svet. To je tudi skupno izhodišče ustvarjalcem 17 partnerjev iz 15 evropskih držav, katerih nastanek predstav so v procesu ustvarjanja zaznamovala različna srečanja, izmenjave idej in delavnice. Vseh petnajst produkcij bo v začetku leta 2018 predstavljenih na zaključnem dogodku projekta v Galwayu na Irskem.

V sodelovanju s projektom Znanost na cesti (ZnC). Gre za projekt promocije znanosti, ki sta ga ob pokroviteljstvu Slovenskega akademskega tehniško-naravoslovnega združenja SATENA spomladi leta 2013 začeli raziskovalki na Institutu Jožef Stefan dr. Saša Novak in dr. Kristina Žagar. Namen je javnosti predstaviti pomen znanosti za gospodarstvo in družbo ter dosežke in rezultate, ki Slovenijo umeščajo med razvite države.

Miha Golob je gledališki in lutkovni režiser, ki je v minulih nekaj letih tako v tujini kot doma prejel vrsto nagrad na področju lutkovne režije in avtorstva. Njegovi koncepti se pogosto naslanjajo na idejo preigravanja in raziskovanja raznolikih stilov predmetnega gledališča.

Vstopnina: 5.00 €

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:30: Naše nasilje in vaše nasilje

Režija: Oliver Frljić

Igrajo: Barbara Babačić k. g., Daša Doberšek, Uroš Kaurin, Dean Krivačić, Jerko Marčić k. g., Nika Mišković k. g., Draga Potočnjak, Matej Recer, Blaž Šef

Predstava Naše nasilje in vaše nasilje opazuje Evropo, ki jo je – kako naivno – presenetila begunska kriza, Evropo, ki brez pomislekov pozablja na svojo kolonialno preteklost, medtem ko zapira meje tisočim, ki bežijo prav pred posledicami evropske in ameriške politike.

ANGLEŠKI NADNAPISI

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

Mini teater ob 20:00: Naj bo konec lep

Slovenska krstna uprizoritev
Mohamed El Khatib je želel napisati dramsko besedilo na podlagi intervjujev, ki jih je naredil s svojo materjo. Leta 2012 je njena smrt prezgodaj končala zastavljeni projekt. Nastala je zlepljenka časopisnih izrezkov, elektronskih in telefonskih sporočil, transkripcij pogovorov, videov, kratih dialogov z očetom … Ves material združuje fikcijo in dokumentarnost in ponuja vpogled v intimnost življenja zaznamovanega s smrtjo ter se dotika vprašanj družine, države, maternega jezika, spominov, žalovanja. Besedilo je ganljiva avtobiografska pripoved, mestoma zajedljivo boleča, pogosto pa tudi zabavna, ki pretanjeno prepleta osebno z univerzalnim.
Avtor je o svojem delu zapisal: 'Združil sem skupek življenjskih materialov, ki sem jih zbiral od maja 2010 do avgusta 2013. Nisem vedno prosil za potrebne avtorizacije, nisem si postavljal vprašanj meja, spodobnosti, previdnosti. Zbral sem vse, kar sem lahko, in sestavil novo celoto. Vse se je dogajalo hitro in brez vnaprejšnjih premislekov. Ta dokumentarna fikcija je predstavljena bolj ali manj linearno in kronološko. Nikakršnega suspenza ni, vemo, da mama na koncu umre in da je njen sin zelo žalosten. Vemo tudi, da bi ravnal drugače, če bi lahko vse naredil še enkrat. Bil bi popoln sin. Starši se vedno sprašujejo, če so bili dobri starši. Kaj pa mi? Smo bili dobri otroci? Smo bili otroci na nivoju? Olimpijski otroci?'
Besedilo je bilo leta 2016 nagrajeno z veliko nagrado za dramatiko (Grand Prix de Littérature dramatique).
Naslov izvirnika: Finir en beauté: Pièce en un acte de décès (2015)
Prevajalka: Suzana Koncut
Režiser, dramaturg in izbor glasbe: Ivica Buljan
Scenograf in video: Mark Požlep
Igra: Robert Waltl

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Sen kresne noči, komedija

Pravljična komedija Sen kresne noči spada v zgodnje obdobje ustvarjanja Williama Shakespeara, v fazo "eksperimentalnih" in "romantičnih" komedij, kot sta tudi Dva gospoda iz Verone in Ljubezni trud zaman. Samo na videz preprosta, komično zasnovana ljubezenska drama omogoča najrazličnejše interpretacije, zato vsaka nova postavitev vzbuja velika pričakovanja. Na tehtnici so sanje in resničnost, burna čustva in hladni razum, nežna ljubezen in prvinski nagoni … Shakespeare se je pri pisanju te komedije v podrobnostih naslonil na vire, kot so Chaucerjeve Canterburyjske zgodbe, Ovidove Metamorfoze in nekatere srednjeveške romance. V igri v igri, ki jo uprizorijo rokodelci, si Shakespeare privošči nerodnosti, ki so nastajale pri okornih uprizoritvah različnih gledaliških skupin. Nekateri kritiki menijo, da se je v tej komediji zavestno ponorčeval tudi iz romantične, toda tragične ljubezni, kakršno opisuje v tragediji Romeo in Julija, po vsej verjetnosti napisani v istem obdobju. Ljubezen je nestanovitna – hitro zamegli razum, a prav tako hitro izpuhti, zato je priseganje večne zvestobe lahko močno dvomljiva reč.
Igra se dogaja v atenskem gozdu v času prvomajskih praznovanj ter tik pred poroko kneza Tezeja in Hipolite. V nasprotju s strogimi in urejenimi Atenami je gozd, po katerem tavajo štirje atenski zaljubljenci, v rokah pravljičnih bitij, ki uravnavajo dogajanje, kakor se jim zahoče. Sami živijo zelo razbrzdano, njihovi prepiri in medsebojna obračunavanja so siloviti in brezkompromisni. V tem divjem okolju in ob pomoči čarovnij se dogaja vse mogoče.
Ljubimcem iz Sna kresne noči se v spanju zgodi nekaj, na kar si pri belem dnevu ne bi upali niti pomisliti. Njihova erotika udari z vso silo na plan, junaki so nenadoma obsedeni od poželenja in strasti. Vendar ostajamo pri komediji – pomlad je tista, ki razvnema človekova čustva in jih žene v razposajenost. Sanje so bile resda moreče, a zmagata optimizem in vera v življenje. Človek je zmožen preseči togi racionalizem, ki ga v začetku zagovarjata Helenin oče Egej in knez Tezej, pa tudi svoje strasti in nagone, ki jih nad ljubimce in Titanijo spustita Oberon in Škrat.
Sen kresne noči dokazuje, kako pomemben sestavni del človekove osebnosti je svet domišljije.

mala scena ob 20:00: Vranja vrata, Epizoda 3 & 4

Gledališka kriminalna nadaljevanka

Ida Žakelj se po treh letih londonske samostojnosti vrne v domačo hišo v gozd ob manjši vasi na Dolenjskem, kamor se je dobro situirana družina Žakelj na zmerno presenečenje vaščanov iz mesta preselila pred petnajstimi leti. Na družinsko večerjo ob rojstnem dnevu Idine sestre Neže prihajata Nežin novi fant Anže in njegov oče Žan, lokalca po bivališču in po duši. Ida pozna Anžeta iz srednje šole. Ida in Neža se spreta. Lokalni narkoman, bivši Nežin fant Brin Idi ob naključnem srečanju omeni kraj v gozdu, Vranja vrata, kjer je nekoč videl nekaj, kar ga je, kot se zdi, usodno zaznamovalo. Ida se ne spomni, kaj in kje naj bi Vranja vrata bila. Jutro po večerji pri Žakljevih policija iz reke izvleče moško truplo, Neža pa izgine. Kriminalistka Kristina, ki je bila v kraj premeščena šele pred kratkim, se loti preiskave.

V MGL se vrača Aleksandar Popovski, ki je v prejšnji sezoni režiral dramo Dunsinane, tokrat pa se bo na Mali sceni lotil povsem novega in unikatnega uprizoritvenega žanra: gledališke kriminalne nadaljevanke v štirih delih. Gre za izvirni format gledališkega dela, pri katerem se zgledujemo po trenutno cvetočem fenomenu kakovostnih kriminalnih serij: Most, True Detective, Fargo, Happy Valley in Making a Murderer. Ob prenosu v gledališko formo si želimo v žanru, vsebini in načinu prezentacije publiki čim bolj približati format ekranizirane serije, pri čemer spremljanje razvoja nadaljevanke v živo v intimnem prostoru Male scene prinaša dodatne prednosti. Občinstvo v štirih zaporednih tednih spremlja štiri petdesetminutna nadaljevanja, ki si sledijo na isti dan v tednu. Izvirno gledališko serijo Vranja vrata, ki se dogaja v našem okolju in danes, je napisal pisatelj in režiser Nejc Gazvoda, ki je pred dvema sezonama v MGL debitiral z uprizoritvijo komične drame Menjava straže.

Z novim gledališkim žanrom uvajamo tudi nov abonma – abonma Nadaljevanka.

10KA klub smeha ob 20:30: Večer Novega #6, stand up

Vstopnina: 3EUR

Kino Šiška, DobraVaga ob 19:00: zine vitrine – MONA: HOKUSPOKUS, zin razstava

MONA je skupinski projekt in zin, ki nastaja med Ljubljano in Berlinom. Povezuje avtorice in avtorje, ki ustvarjajo na različnih področjih, od literarne in likovne umetnosti do kulturološkega raziskovanja ter kritiške misli, pri čemer združuje prispevke, ki k izbranim tematikam pristopajo s perspektiv žensk. Na razstavi predstavljena prva številka se loteva razmisleka o zatekanju k ideji nadnaravnega in želji po iskanju večnih resnic ter odgovorov na vprašanja, ki tarejo sodobno posameznico.

MONA je skupinski zin ustvarjalk in ustvarjalcev različnih profilov. Pobuda za publikacijo se je pojavila leta 2015 z namenom povezovanja in spodbujanja kreativnega izražanja pripadnic mlajših generacij. Pri prvi številki v uredništvu Neže Grum, Julije Hoda in Ajde Zupančič sodelujejo Bojana Bregar, Eva Taja Cimerman, Niko Čajić, Lena Hofman, Eva Pavlič, Nanna Prieler, Petra Radoja, Barbara Rosenberg, Noemi Veberič Levovnik, Dijana Vukojević idr.

vstop prost

KOŽ ob 18:00: Leo Ivandič: Sami ali osamljeni, predavanje

Samota in osamljenost se med seboj močno razlikujeta. Trenutke samote vsakdo potrebuje, da se odmakne od burnega vsakodnevnega dogajanja in napornih komunikacij, da prisluhne sebi in si povrne zbranost in moči. Osamljenost je neprijetno čustvo, ki jo kdaj pa kdaj občuti vsak človek. Lahko postane resna težava, ki je neredko razlog za nastanek različnih čustvenih težav in depresije. Predavanje organizira Društvo "UP" v okviru Šole življenjskih veščin in je namenjeno vsem zainteresiranim. Predavanja sofinancirata MOL- Urad za preprečevanje zasvojenosti in FIHO.

Brez vstopnine

Trubarjeva hiša literature:

18:00 Planet Asperger – Mojca Mihelčič (predstavitev knjige)

Mojca Mihelčič bo s svojo knjigo, svojim knjižnim prvencem, v veliko pomoč marsikateri slovenski družini. Planet Asperger je namreč eno redkih del o Aspergerjevem sindromu slovenskega avtorja. Avtorica v knjigi na najbolj prijazen, humoren in razumljiv način razkriva vse pasti in koristi, ki so njeni družini pomagale, da je postalo življenje na planetu Asperger tudi lepo. Mojčin »kažipot« ponuja staršem otrok z motnjo avtističnega spektra ogromno nasvetov in priporočil, od katerih je mogoče katero staršem še neznano. In to je tisto, kar je pomembno. Deliti izkušnje in znanje.

O knjigi se bosta pogovarjala avtorica Mojca Mihelčič in urednik Založbe Mladika Primož Mušič, pridružila pa se jima bo tudi univ. dipl. psih., spec. klin. psih. Andreja Mikuž, ki je h knjigi napisala recenzijo. Za kar najboljše vzdušje pa vas vabimo, da se nam pridružite!

20:00 Ocean ljubezni: Kabirjeva mistična poezija – Viktorija Kos (literarni dogodek)

Kabir je največji indijski mistik in pesnik. Njegovi verzi se s svojo globino dotaknejo duše, srca in so edinstveni v preprostosti in stilu. Živel je preprosto in je imel močan vpliv na vse, ki so ga srečali. Njegova neustrašnost, duhovno védenje in izjemna privlačnost njegove osebnosti je kot magnet pritegovala bogate in revne, učene in neuke. Vabljeni na večer z Kabirjem ob indijski glasbi. Predstavitev bo vodila pisateljica Viktorija Kos, avtorica knjige Razcvet zavesti.

Pritličje ob 20:00: Dialogi: Nekega dne se nekaj premakne

V Pritličju se predstavljajo najmlajše pesnice in najmlajši pesniki s slovenske pesniške scene. Izbor posebne, tematske številke revije Dialogi je opravila Petra Kolmančič. Ključ izbora so bile avtorice in avtorji, rojeni po letu 1980, ki še nimajo svojih pesniških knjig. Sprva zgolj na Maribor in Štajersko osredotočena ideja je prerasla meje in se razširila nad vso deželo. Nekega dne se nekaj premakne je naslov izbora, ki je istočasno eden od verzov obetavne Nade Kavčič. V Pritličju boste lahko prisluhnili vsaj petnajstim mladim glasovom. Vabljeni!

Brez vstopnine

Bežeče prireditve:

Kinoteka:

18:00 Večer SFA/Večer ZFS: Ivan Marinček 95!

Amandus, France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1966, 35mm, barvni, 2.35, 77'

V času protireformacije se na Slovenskem pojavi španski duhovnik Amandus, zagrizen borec proti luteranstvu, ki bi v imenu vere tudi prelival kri. Na lovu ga rani medved; okreva v koči luteranskega kmeta, kjer ga neguje lepa kmetova hči. Amandus omahuje med nežnimi čustvi, ki jih v njem budi deklica, in svojim religioznim sovraštvom. Ko duhovnika kmetovi sinovi skušajo pokončati, se jim sestra postavi po robu. Širokopotezna zgodovinska drama o verski vojni, ki divja na planem in v srcih.
Program sta pripravila Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS in Združenje filmskih snemalcev Slovenije.

21:00 Iz kinotečnih vrst

Vrag v telesu (Il diavolo in corpo), Marco Bellocchio, Italija/Francija, 1986, 35mm, 1.66, barvni, 115', sp

Zasanjan mladenič, dijak, nekega dne skozi okno šolske učilnice zagleda žensko in postane z njo obseden. Njen zaročenec je v priporu, obtožen sodelovanja v radikalnem političnem gibanju, ona pa večino prostega časa prebije na sodišču, kjer mu nudi moralno podporo. Poskuse mladega dijaka, da bi se ji približal, sprva zavrača, pozneje pa z njim začne vročo afero. Njuno zvezo obsodijo vsi; najbolj oster je dijakov oče, ki je po naključju njen psihiater. Pesimističen, oster portret italijanske buržoazije ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko revolucionarni zanos šestdesetih in sedemdesetih nadomesti zdolgočasenost in vdajanje strastem. Kontroverzen film – zaradi politične in erotične vsebine.
Film po izboru sodelavca Arhivskega oddelka Darka Štruklja.

Kinodvor:

17:00 Ivan, Janez Burger, Slovenija / Hrvaška, 2017, DCP, 94'

Ivan je napeta psihološka drama o sprejemanju napačnih odločitev. Zgodba o ženski, ki najde svojo identiteto v svetu, narejenem po meri moških. Veliki zmagovalec letošnjega Festivala slovenskega filma.

19:00 Človek delfin (Dolphin Man), Lefteris Charitos, Grčija / Kanada / Francija, 2017, DCP, 78'

Premierni projekciji filma sledi pogovor v Kavarni. Pogovarjali se bodo: Alenka Artnik (svetovna prvakinja in rekorderka v prostem potapljanju), Samo Jeranko (svetovni podprvak v prostem potapljanju) in Arne Hodalič (fotoreporter, popotnik, novinar, potapljač, urednik fotografije pri National Geographicu Slovenija).

Dokumentarec o življenju in zapuščini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.

20:45 Ubijanje svetega jelena (The Killing of a Sacred Deer), Yorgos Lanthimos, Velika Britanija / Irska, 2017, DCP, 121'

Colin Farrell in Nicole Kidman v filmu Yorghosa Lanthimosa, mešanici grške tragedije, eksistencialne grozljivke in hitchcockovske psihodrame. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu.

Mala dvorana ob 18:00:

VR izkušnja ob filmu Človek delfin

Komuna:

18:15 Umor na Orient Ekspresu (Murder on the Orient Express), Kenneth Branagh, misteriozna kriminalka, ZDA, Malta, 114'

20:30 Umor na Orient Ekspresu (Murder on the Orient Express), Kenneth Branagh, misteriozna kriminalka, ZDA, Malta, 114'