Metelkova mesto:

Channel Zero ob 22:00: DubLab: THE YOUNG TREE -The Young Tree je pred kratkim ustanovljeni italijanski reggae bend iz Udin, v katerem so se združili člani skupine Rebel Bricks, Eugenio, Niccolo, Giordano in Falvio ter Maurizio. Osrednji del tega projekta je povezovanje šestih glasbenikov in njihove skrbno oblikovane optimistične reggae glasbe.

 

Glasba izven:

 

Kogojeva dvorana Društva slovenskih skladateljev ob 19:30: Matej Zupan, flavta Igor Mitrović, violončelo

cikel KONCERTNI ATELJE v sodelovanju s festivalom Cellofest Ljubljana

Matej ZUPAN – flavta
Igor MITROVIĆ – violončelo

Skladateljski navdihi so različni: slika, poezija, raziskovanje zvočnosti inštrumenta ali iskanje ravnotežja med zapisom in improvizacijo. Kaj se pa zgodi, ko skladatelj postane slikar?

Vse te vidike bomo doživeli na prvem koncertu Koncertnega ateljeja v sezoni 2017/2018.

PROGRAM:

1. Elliott CARTER: Enchanted Preludes za flavto in violončelo

2. Nenad FIRŠT: Tretji dan za flavto in violončelo*

3. Jonathan HARVEY: Three Sketches za violončelo solo

4. Katarina PUSTINEK RAKAR: Jutro za flavto solo*

5. Kaija SAARIAHO: Mirrors za flavto in violončelo

6. Joseph DIERMAIER: Pet podob po slikah Arnolda Schönberga

* krstna izvedba

Vstop prost

 

Prulček Bar ob 20:00: The Dots

The Dots smo bili prvotno petčlanska zasedba iz Škofje Loke, ki pa se je v zadnjem času preuredila v akustični trio dveh kitar in vokala. Izvajamo avtorske skladbe in priredbe izvajalcev kot so Arctic Monkeys, Amy Winehouse, Eric Clapton, Frank Sinatra, itd. Naš slog bi težko postavil pod eno zvrst, v naši glasbi pa se slišijo primesi bluesa, jazza, alternativnega rocka, funka in indiea.

Skupaj smo dobro leto in pol, za sabo imamo dobrih 20 koncertov po celi Sloveniji. Na priznanem tekmovanju dijaških skupin Droogstock pa smo osvojili tudi tri nagrade, za najboljšega vokalista, najboljšo skladbo v slovenskem jeziku in za najboljšo skupino po izboru občinstva.

Brez vstopnine

 

Galerija bar Trenutek na Trubarjevi od 21:00: Smet

Tilen Stepišnik in Miha Erič sta dva profesionalna glasbenika ki poprimeta za številne instrumente in prav nobena zvrst jima ni tuja. Igrata v mnogih zasedbah in sodelujeta s številnimi glasbeniki.
Glasbenika sta združila moči in ideje ter ustvarila niz avtorskih instrumentalnih skladb.

Tilen Stepišnik: kitara
Miha Erič: ustna harmonika in lap steel kitara

Brez vstopnine

 

Ne glasba:

 

SNG Drama Ljubljana:

18:00 Antigona

Antigona je inteligentno bitje, čuteče in občutljivo, ki¸dobro pozna zgodovino človeštva in se zaveda, da ne more ničesar spremeniti … Skratka, njena gesta je avtodestrukcija z namenom, da ustavi krog nenehnih, cikličnih, verižnih destrukcij. Njena gesta je samoukinitev … Antigona se zaveda, da je prekleta, in verjetno dobro ve, da bo – če ga bo imela – prekleto tudi potomstvo. V tovrstni interpretaciji Antigone se skrivajo vsa skrajna dejanja kot odgovor na skrajno skrb vzbujajoče stanje sveta! Njena dejanja niso le upor zoper ustroj družbe in vladavine, temveč obračun s človeštvom in svetom, ki je ena sama klavnica.

Odlomek iz gledališkega lista Ko se nič več ne da spremeniti,Žanina Mirčevska

mala drama ob 20.00: Županova Micka

"Mene golfati!
Inu jest sim ga
toku groznu lubila –"

"Ti si lepa kakor roža, dolga kakor smreka, brhka kakor hrast, v tvojih tatinskih očeh en fant notri sedi, kateri v mene venkaj strelja. No, kako ti to dopade?"
Kdo ne pozna tega prvega odrskega in v slovenski komediji vse do zdaj le redko preseženega Anžetovega poskusa dvorjenja ljubljeni Micki? To dvorjenje po gorenjsko je v isti sapi neizmerno smešno in nadvse zgovorno. Anton Tomaž Linhart je z Županovo Micko, povzeto po takrat popularni Richterjevi dunajski veseloigri Die Feldmühle (Vaški mlin), v letu 1789, ko so Evropo pretresal učinki in posledice francoske revolucije, izvedel pravo malo kulturno in socialno revolucijo na odru ljubljanskega stanovskega gledališča. To je bilo dotlej rezervirano samo za nemščino in italijanščino, Linhart pa je s skupino prijateljev izobražencev uprizoril komedijo v domači govorici ter v duhu novih demokratičnih in svobodomiselnih teženj dokazal, da se slovenščina na odru enakopravno kosa z drugimi jeziki in da si kranjski narod zasluži umetnost v svojem maternem jeziku. Predvsem pa je dokazal, da ima na odru kaj povedati.
V kratki komediji v dveh aktih se je duhovito ponorčeval tako iz koristoljubnih špekulantov kot iz snobizma, tako iz lahkomiselnega in predrznega plemstva kot iz zapitih in podkupljivih državnih uradnikov, in pokazal, kako domiseln mora biti preprost kmečki človek, da se uspešno izogne grabežljivim krempljem, ki z različnih strani prežijo nanj. In pri vsem tem Linhartov pogled na družbene sloje ni črnobel: med plemstvom so tudi poštenjaki (v tem primeru je to poštena ženska!), zdrava kmečka pamet pa sem in tja nasede praznemu videzu in lažnivim obetom. Najdragocenejše volilo Linhartove Županove Micke pa je samozavest; jezikovna, razredna, osebnostna in ne nazadnje tudi umetniška.

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Gospoda Glembajevi

Balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba

Koreograf, režiser, avtor libreta in glasbeni izbor: Leo Mujić
Glasba: Ludvig Van Beethowen, Sergej Rahmaninov
Scenograf: Stefano Katunar
Kostumografinja: Manuela Paladin Šabanović

Gospoda Glembajevi, najbolj znana drama Miroslava Krleže je že ob krstni uprizoritvi leta 1929 v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu takoj uspela ter doma in na tujem postala ena največkrat uprizorjenih Krleževih iger. Večplastna karakterizacija likov, prepletena razmerja med njimi, čustveni izbruhi, soočanja in intrige, podrobne analize in prerokbe o usodi majhnega naroda so danes enako aktualni kot ob nastanku ter so le nekatere značilnosti besedila, ki ponuja nepojmljive možnosti umetniške uprizoritve. Baletna produkcija Glembajevih ob glasbeni kulisi izbranih svetovno priznanih skladateljev pomeni velik izziv za koreografa in njegovo umetniško ekipo ter za celotni ansambel, ki se podaja na pravo umetniško pustolovščino.

Zgodba se začne s praznovanjem tridesete obletnice Glembajeve banke, v palači starega Glembaja, glave dinastije in ustanovitelja banke. Po dolgem času se zbere vsa družina, pride tudi odtujeni sin Leone, ki se v Zagreb vrne po enajstih letih in se ne more upreti vzgibu po sarkastični kronologiji družinske zgodovine. Igra se s podivjanim tempom in tragično silovitostjo zaključi v krvi.

Koreograf Leo Mujić je takoj po dokončanem beograjskem baletnem konservatoriju Luja Daviča in diplomi na L’Ecole-atelier Rudra Béjart v Lozani stopil na umetniško pot uspešnega solista v priznanih evropskih plesnih gledališčih. Kot koreograf je sodeloval z najvidnejšimi evropskimi in hrvaškimi baletnimi hišami. Za zagrebški Balet je koreografiral celovečerni balet Tišina mojega šepeta po motivih poezije Dobriše Cesarića ter izjemno priljubljen balet Ana Karenina po romanu Leva Tolstoja in na partituro Čajkovskega. V najnovejšem projektu vnovič posega po hrvaški literaturi za upodobitev lastne vizije slovite Krleževe drame.

Vstopnina: 14, 18, 20, 23, 11 EUR

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: Hitchcock

V predstavi Hitchcock nas zanima predvsem to, kaj v Hitchcockovih filmih in v pogovorih s Hitchcockom in o Hitchcocku se izmika nadzoru. Ogledujemo si tipično hitchcockovsko blondinko, ki se odmika od tipa hitchcockovske blondinke, in mojstra kinematografije, ki ne izpolnjuje zahtev, povezanih s statusom mojstra. Hitchcockova kinematografija je za nas tovarna pogosto neprepoznanih in protislovnih čustev, pa tudi prostor, v katerem se strogo določene identitete – ženske, moškega, zvezde, avtorja – razpočijo in pokažejo svoja neskladja.

Ustvarjalci: Agnieszka Jakimiak (besedilo, dramaturgija), Katarzyna Leks (scenografija in kostumografija), Agata Maszkiewicz (koreografija), Weronika Szczawińska (režija), Piotr Wawer jr (dramaturgija in glasbena oprema)

Prevod: Tatjana Jamnik

Igrajo: Primož Bezjak, Damjana Černe, Daša Doberšek, Draga Potočnjak, Matej Recer, Katarina Stegnar

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

Španski borci ob 22:00: HEROJ 2.0. - Predstava vseh predstav!

"Danes šteje samo zmaga. Zgodovina si zapomni zgolj tiste, ki so na vrhu. Ostali so le statisti."

Vse kar imata, vse kar jima preostane na poti do triumfa, sta onadva, z ramo ob rami. Praznina, luč in dva igralca. Heroja. Oba sta glavna junaka. Oba se borita za svoje mesto pred publiko, izbira sredstev ni vprašanje. Brezkompromisno, preko vseh ovir do vrhunske stvaritve, mojstrovine, remek dela.

Predstava vseh predstav, zdaj ali nikoli!

Naslov Predstava vseh predstav je zamišljen kot vodilo raziskave. Narediti predstavo, ki je v osnovi namenjena temu, da postavi igralca na goli oder in ga izrabi, do zadnje kapljice znoja. Njegovo bistvo, vse kar zna in kar zmore. Na kakšen način dokazati svojo vrhunskost, svojo vrednost, svoj talent? Igralec današnjega časa mora obvladati vse prvine in veščine umetniškega ustvarjanja bolj kot kadarkoli prej. Znati mora vse in to dobro. Kot je človek v sodobnem času "multitasker", je tudi igralec soočen s tem, da svoje polje razmišljanja in umetniškega izraza širi na vse strani. V vseh formah in zmožnostih. Psihološko preigravanje vloge in ponotranjenje teksta je premalo. Razumevanje konteksta predstave, situacije, lika ne zadostujejo več. Transgresivna dejanja in subverzivni prijemi niso dovolj. Če nimaš te širine te povozi čas. Brez tega si povprečnež, prinašalec pisem, gužva.

Če ne misliš, da si najboljši igralec, nehaj igrati. Če ne misliš, da delaš najboljšo predstavo, je ne delaj. Če misliš, da razpisa ne boš dobil, ga ne piši. Heroj 2.0 govori točno o tem, ne gre za vprašanje vere ampak za popolno in slepo prepričanje, da Heroj 2.0 JE Predstava vseh predstav.

Avtorja in nastopajoča: Uroš Kaurin, Vito Weis
Ostali ustvarjalci: Katarina Stegnar, Boris Bezić, Lea Čehovin
Produkcija: Moment Maribor. koprod. Zavod EN-KNAP

Fotografije: Nada Žgank

Mala dvorana / 90 min / Vstop prost.

Galerija Instituta Jožef Stefan ob 18:00: Mojca Zlokarnik – Tišina, razstava

Slike Mojce Zlokarnik so premišljeno stkane, seveda, ne iz besed, temveč iz barv. Nizi živih barv kažejo slikarkino strastno razmerje z njimi. Govorijo o moči slike in hrepenenju ljudi po svetu doživetij, ki presega realnost. Govorijo tudi o današnjem času, o trenjih mnenj, tako v zasebnem kot v javnem življenju. Snov njenega slikarstva je namreč njeno življenje. S slikami in odnosom do izzivajočih barv ustvarja svoj odnos do sveta. Raziskuje.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška, Kamera ob 20:00: VI. BIENALE SLOVENSKE NEODVISNE ILUSTRACIJE

Bienale neodvisnih je periodični dogodek, ki raziskuje področja in kontekste rabe sodobne ilustracije, podpira direktno avtorstvo in promovira avtorje same ter soustvarja vizualno kulturo na slovenskem področju. Neodvisna platforma, ki je bila vzpostavljena leta 2007, je vzniknila iz potrebe po redefiniciji pojma ilustracije, saj so jo sodobne ustvarjalne prakse že davno presegle, neodzivnost stroke pa je celo generacijo mladih ustvarjalcev potisnila na rob umetniških praks. Do danes je Bienale neodvisnih s svojim poslanstvom pomagal doseči razmah sodobne ilustracije in njeno širše javno razumevanje. S svojimi projekti še dalje s podpiranjem prihajajočih generacij odpira prostor diskurza in dialoga.

Posebnost Bienala neodvisnih je v tem, da avtorji dedujejo selektorstvo, pri čemer lahko vsak od njih čez dve leti povabi novega avtorja po lastni izbiri, na ta način kvaliteto produkcije samostojno sooblikuje neodvisna ilustracijska stroka, torej avtorji sami. Poleg tega imajo avtorji bienala popolno svobodno izbiro izraznega komunikacijskega sredstva, ki ga bodo na dogodku predstavili, saj je ilustracija lahko uporabljena v kateremkoli kontekstualnem smislu, četudi ta ni končni rezultat.

V desetih letih delovanja smo bili priča razmahu ilustrativnega ustvarjanja in priznanju, da obstaja v eksperimentalnih praksah ilustracije vir nenadomestljive hudomušne svobode intermedijskega izražanja. Bienale iz edicije v edicijo predstavlja svežo mešanico avtorjev specifičnih estetskih in vsebinskih nabojev in ostaja predvsem poklon avtorjem, ki jih kljub težkim pogojem dela na področju kulture in vizualnih praks žene naprej navdušenje, radovednost, domišljija, svežina, avtorska svoboda in neodvisnost kot bistven pogoj njihove ustvarjalnosti in življenjskega stila.

Izbrani avtorji VI. Bienala neodvisnih so:

Evgen Čopi Gorišek, Gašper Kunšič, Helena Tahir, Irena Orel, Ivana Bajec, Jan Pogorelec, Katarina Goltez, Luka Seme, Martin Mejak x Neža Jurman, Matevž Sterle, Meta Šolar, Milica Golubović, Nataša Seršen Popovič, Nevena Aleksovski, Rok Kleva Ivančič, Simon Kocjančič, Sretan Bor, Stipan Tadić, Tinka Leskovšek, Tjaša Križnar – Pirate Piška in Uroš Vnuk.

Vstop prost

 

KOŽ ob 18:00: Nova frekvenca : Jaka Kopač, pogovorni večer

Jaka Kopač je eden redkih saksofonistov, ki posegajo izključno po alt saksofonu in eden redkih slovenskih glasbenikov, ki je diplomiral na Finskem. Kot komponist je globoko zavezan ameriški tradiciji, to pa vešče združuje z improvizacijskimi postopi, zato ne preseneča dejstvo, da je avtorski album Present Thoughts posnel z zasedbo glasbenikov iz New Yorka, s katerimi se je odpravil tudi na evropsko turnejo.

Vodi in povezuje univ. dipl. muzikologinja in kritičarka Nina Novak, ustanoviteljica portala Jazzetna.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 18:00: »Khetaun (Skupaj): S ključnimi koraki do vključenosti romskih otrok v kakovostne predšolske programe« - Pi pogovori (okrogla miza)

Slovenija se tako kot druge evropske države sooča z visoko stopnjo neuspešnosti romskih učencev. Na ravni Nacionalne evalvacijske študije o uspešnosti romskih učencev v osnovni šoli (2011) je bilo ugotovljeno, da je v šolskih letih od 2005/2006 do 2008/2009 osnovno šolo uspešno zaključilo le 60 odstotkov vpisanih romskih učencev, vključenih v raziskavo. Kljub temu, da vključenost romskih otrok v kakovostne predšolske programe postaja z raziskavami vse bolj dokazan ključni dejavnik njihove uspešnosti v izobraževanju in tudi socialne vključenosti, so v veliki meri še vedno nevključeni v predšolske programe. Rezultati že omenjene študije so pokazali, da je bilo v šolskem letu 2009/2010 pred vstopom v šolo v vrtec vključenih le približno polovica romskih prvošolcev. Sogovornice okrogle mize: Urša Novak (PI), Petra Zgonec (PI), Petra Bozovičar (PI) in Mija Koderman (Vrtec Šentvid).

 

Cankarjev dom, Prvo preddverje ob 18:45: Predstavitev knjige Oder. Podoba. Spomin.

Pred predstavo Baleta Hrvaškega narodnega gledališče iz Zagreba, Gospoda Glembajevi, vas vabimo na predstavitev knjige Oder. Podoba. Spomin.

Urednik Sobotne priloge Ali Žerdin se bo z novinarko Patricijo Maličev pogovarjal o izjemnih umetnikih, ki so v lanski sezoni gostovali v Cankarjevem domu v okviru abonmaja Veličastnih 7, ter predstavil knjigo intervjujev z njimi.

Predstavitev bo potekala v Prvem preddverju, pri vhodu v parter Gallusove dvorane.
Knjigo bo na dogodku mogoče tudi kupiti.

Vstop prost

 

Strip.art.nica Buch ob 19:00: ZORAN SMILJANIĆ: KEN PARKER – KULTNI JUNAK, KI SE JE POSTARAL Z NAMI, predavanje

Pogovorni večer v Strip.art.nici Buch bo posvečen Kenu Parkerju, stripovskemu junaku, ki sta ga ustvarila scenarist Giancarlo Berardi in risar Ivo Milazzo. Izhajati je začel davnega leta 1977, pot pa je zaključil 2015. Sprva je deloval kot še en junak iz Bonellijevega hleva (Zagor, Tex, Komandant Mark, Veliki Blek), kmalu pa je postal samosvoj, drugačen, čustven, zrel, human in velik strip. Vpeljal je osupljivega junaka, ki se je spreminjal, zorel, staral in dosegel modrost. Poslastica! V pogovoru o kultnem stripu, bo umazano delo opravil Zoran Smiljanić, tokrat v vlogi predavatelja. Kavbojsko vabljeni!

Vstop prost.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: ob ponedeljkih ni predstav

 

Kinodvor:

18:00 Kvadrat (The Square), Ruben Östlund, Švedska / Nemčija / Francija / Danska, 2017, DCP, 151'

Provokativna satira švedskega režiserja Rubena Östlunda (Višja sila) tokrat preiskuje stanje zaupanja v družbi, ki jo zaznamujeta naraščajoči individualizem in razkroj družbene empatije. Dobitnik zlate palme letošnjega Cannesa.

21:00 Družinica, Jan Cvitkovič, Slovenija / Srbija, 2017, DCP, 95'

V državi, kjer socialna pomoč temelji na prihodkih izpred dveh let, je meja med normalnim družinskim življenjem in golo revščino zelo tanka. Družinica Jana Cvitkoviča (Kruh in mleko, Odgrobadogroba) je zgodba, ki se v Sloveniji dogaja tako rekoč vsak dan.

Mala dvorana ob 19:00:

Trst, Jugoslavija (Trieste, Yugoslavia), Alessio Bozzer, Italija / Hrvaška / BiH, 2017, 62'

Zgodbe in pričevanja z obeh strani meje v dokumentarnem filmu Alessia Bozzerja obujajo ekonomijo in politiko let, ko je bil tržaški Ponte Rosso za prebivalce nekdanje Jugoslavije priljubljena nakupovalna destinacija.

 

Komuna:

18:00 Viktorija in Abdul (Victoria and Abdul), Stephen Frears, biografska drama, Velika Britanija, ZDA, 112'

20:00 Iztrebljevalec 2049 (Blade Runner 2049), znanstveno fantastični akcijski film, Denis Villeneuve, ZDA, 163'