MUZIKA

Jalla Jalla ob 20. uri – koncert Furuefu. Z njimi igrajo še SickBreed, tudi domač bend.

 

Jalla Jalla ob 22. uri - klubski večer DJ Arsa Zmaj - surfin' on moody waters.

 

Klub Daktari ob 20. uri - Koncert: Denise Dantas

Chorinho e Samba Brasileiro je najnovejše delo brazilske glasbenice iz zvezne države Bahia, Denise Dantas. Tokrat nas bo Denise očarala s svojo muzikalnostjo in nam predstavila dva glasbena sloga z dolgo in bogato tradicijo, zakoreninjena v brazilsko kulturo. Njen repertoar odpelje običistvo med note, kjer si poezija, harmonija in ritem podajajo roko.

 

Klub Zoo ob 20. uri - KvalitEtno: Igor Matkovič Quintet!

Serija koncertov "KvalitETNO" tedensko ob sredah v klub ZOO pripelje melodije iz celega sveta.
Po albumih Sonic Motion in Long Distance Journey (pri slednjem je sodeloval tudi poljski pianist Marcin Wasilewski) Matković tokrat h glasbi pristopa z novega gledišča. Na nocem albumu, ki je letos izšel pri ZKP RTV Slovenija predstavlja nove skladbe in zvočne strukture, osnovane v jazzu ter ambientalni, prosto improvizirani glasbi in elektronsko obdelanih zvokih. Matković je za svoj kvintet pritegnil vrhunske slovenske glasbenike, delujoče v različnih glasbenih kontekstih, ter jih povezal v osvežujočo in zanimivo oblikovano celoto.

 

Kavarna Slamič ob 20. uri - Marko Hatlak »Kapobanda«

Skupina Kapobanda je živahna etno zasedba, v kateri muzicirajo odlični glasbeniki Marko Hatlak, Goran Bojčevski, Miha Megliče in Rok Hozjan. Večinoma prekaljeni v Terrafolku in tudi uveljavljeni solisti, ti štirje glasbeniki navdušujejo s prepletom različnih glasbenih slogov, od balkanske in klasične glasbe do klezmerja in tanga.

 

RAZSTAVE

Žmauc ob 19. uri – Ljudski Blues in razstava grafik Mihe Eriča: Serija ''Amerika''

Serija grafik ''Amerika'', ki jo predstavlja Miha Erič je nastala med njegovim glasbenim prismojenim popotovanjem od vzhodne do zahodne obale. Potoval je z Natalijo, ki je skrbno organizirala celotno pot in koncerte, ter z njegovimi brati;
Julijanom, Miho in Zlatkom. Miha je upodabljal zunanjost ameriškega kontinenta, prostranega prostora, urbanega in ruralnega.
Serija 15-ih grafik Amerika izpostavlja trenutke, ki so imeli močan simboličen in vizualen naboj. Barve in ročno izdelani okvirji dodajo grafikam globino in ambient, ter tako prikažejo Romantično podobo realne zgodbe. Miha Erič, vsestranski umetnik je diplomiral leta 2013 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je avtor številnih samostojnih in skupinskih razstav.

Razstava. Potopis. Glasbeno presenečenje.

 

Projektni prostor Aksioma ob 19. uri - odprtje razstave Dorotee Škrabo z naslovom Prepovedano fotografiranje

Sodobna orodja za produkcijo podob so vsakogar spremenila v proizvajalca, distributerja in potrošnika podob. Trenutno stanje informacijske preobremenjenosti je v podobah našlo eno svojih najbolj iskanih vsebin, ki se izmenjuje prek instantnih sporočil, platform za družbeno mreženje, kot sta Facebook in Twitter, orodij za mikro-spletnikovanje, kot je Tumblr, in drugih storitev, kot sta Instagram in Snapchat.

Tega ne smemo pozabiti, ko razmišljamo o delu mlajših generacij umetnikov, ki so bili uporabniki digitalnih naprav in udeleženci v ekonomiji družbenega mreženja, še preden so postali umetniki. "Digitalna domorodka" Dorotea Škrabo, ki je študirala umetnost in oblikovanje, je odrasla v takšnem okolju.

 

Galerija Kresija ob 19. uri - odprtje razstave Ralfa Baeckerja Vmesnik I, s katero je raziskoval medsebojno odzivnost in interaktivnost različne strojne opreme

V projektu 'Vmesnik I' avtor na umetniški način raziskuje medsebojno odzivnost in interaktivnost različne strojne opreme, ki zaradi nepredvidljivosti gibanja in sistemu lastnega estetskega učinka ustvarja metafizično izkušnjo, ta pa gledalca napeljuje na razmišljanje o notranji logiki, mogoče celo inteligenci stroja. Ob tem se postavljajo vprašanja o dojemanju umetne inteligence in sintetičnih emocij onkraj računalniških operacij.

Baecker z instalacijo 'Vmesnik I' razvija svoj umetniški izraz, s katerim iz projekta v projekt izdeluje prepoznavno likovno / performativno govorico, ki jo lahko prepoznavamo kot značajsko lepoto umetniških strojev.

 

Galerija DLUL ( Društva likovnih umetnikov Ljubljana) ob 18. uri – odprtje razstave Ilustratorska mineštra

Živimo v zanimivem času, v katerem se vse okoli nas bliskovito spreminja, a kljub grozečim tehnologijam je slovenska ilustracija še vedno v živahnem razcvetu. V širokem razponu generacij prihajajo na ilustratorsko sceno vedno novi mladi ustvarjalci. Na tokratni razstavi se soočamo s tremi generacijami in tremi različnimi pristopi k tej posebni likovni zvrsti. Iz različnih kontekstov vzete ilustracije – Andreje Čeligoj, Darje Lobnikar Lovak in Romana Peklaja – v galerijskem prostoru kažejo svojo samostojno, ne le ponazoritveno vrednost, saj polnokrvno živijo tudi brez pripadajočega besedila.

 

DEBATE

 

Vodnikova domačija ob 19. uri - Šišenski dueti: O vprašanju kritike religije s Tadejem Troho in Luko Lisjakom

Serija pogovorov, ki jih vodi Muanis Sinanović, na izbrano temo sooči dva nasprotujoča si svetovna nazora. V zadrževanju posameznikovih stališč v zasebnih prostorih, se ta pogosto krepijo neodvisno od nasprotnih, zato bomo na seriji pogovorov skozi dialog skušali doseči njihovo razjasnjevanje, prečiščevanje, dopolnjevanje ali spreminjanje.

Tema prvega pogovora je eno ključnih vprašanj naše sodobnosti, vprašanje kritike religije.

Zakaj se institucionalizirane religije vmešavajo v politične zadeve, kar smo pri nas izkusili na primeru družinskega zakonika?
Kako je kritika religije pomagala ustvariti ozračje, ki je pripomoglo h katstrofi na Bližnjem Vzhodu?
Kako si razlagati prepoved nošnje burkinijev?
Kje je meja med kritiko kulturnih praks, ki se sklicujejo na religijo in kulturnim rasizmom?
Ali obstaja sekularna religija?

 

Trubarjeva hiša literature ob 19. uri - O razumevanju in slišanju – Mitja Reichenberg

Tretje srečanje je namenjeno prepoznavanju zvočnih in glasbenih struktur, ki predstavljajo predvsem različne avtorske pristope do filmskih vsebin. Seveda se ne moremo izogniti analizi in razlagi le-tega, vendar je prav to tisto, čemur lahko rečemo razumevanje filmskih elementov. Tako postaneta tudi filmska glasba in filmski zvok elementa razumevanja filma kot celote, v kateri sodelujejo različni avtorji in avtorice. Pogledali si bomo filmske odlomke, ki kažejo na sovpadanja in razhajanja v strukturi filmske podobe in glasbe, prav tako pa bomo opazovali, kako učinkujejo filmski elementi med seboj - in na kaj smo lahko pozorni pri njihovih interpretacijah.

 

Slovenska kinoteka ob 18. uri - pogovor z avtorjem knjige Vzgoja za film: Razprava o poučevanju filma v šolah in drugih okoljih Alainom Bergalom

Vzgoja za film: Razprava o poučevanju filma v šolah in drugih okoljih je »teoretsko delo in praktični priročnik, je svojstvena filmska avtobiografija in obenem manifest nove pedagogike, je premislek o poučevanju filma, a tudi razprava o filmski umetnosti nasploh, je motivacija za pedagoške delavce in didaktično-metodološka podpora uvajanja filma v šole.« (iz spremne besede). Pogovor v slovenskem jeziku bosta vodila Maja Krajnc in Andrej Šprah, simultano bo prevajala Jasmina Žgank.

 

LITERATURA

Pritličje ob 20. uri - Ona misli v verzih

Literatura je bila eno od področij, kjer je potekala marsikatera bitka ženskega boja. V spomin tistih, ki so jih bojevale, in v solidarnosti s tistimi, ki jih bojujejo še danes, Društvo študentov primerjalne književnosti v sklopu festivala 45 dni feminizma pripravlja serijo treh literarno-feminističnih dogodkov. Na drugem literarno-feminističnem večeruv Pritličju bodo nastopile ženske, ki v slovenskem literarnem prostoru že dolgo dvigujejo svoj pesniški glas. Na večeru bodo brale: Ana Makuc, Tonja Jelen, Anja Golob, Barbara Korun

 

PREDSTAVA

Klub Gromka ob 20. uri – predstava 'Josef K. Eichmann v Jeruzalemu'

Bralna uprizoritev kafkovskega Procesa proti Eichmannu, kakor so si ga zamislili avtorji (M. Komel, P. Šošter, P. Mlačnik) na podlagi kulturološke diplomske predložke P. Mlačnika, Procesi modernosti v delih Hannah Arendt in Franza Kafke: Eichmann v Jeruzalemu in Proces (mentor pokojni red. prof. dr. Aleš Debeljak).

 

KINO

11. obletnica Tovarne Rog

21.00 Second home, 2. Nadstropje - KinoInternational #15 - Asghar Farhadi: About Elly

Pred tem pa še:

19.00 Fuzbal plac, 1. Nadstropje - Gibanje osvobaja:Taiji quan

 

Festival dokumentarnega filma

Kinodvor ob 17. uri - Austerlitz Sergej Loznica

Loznica v značilno zadržanem slogu - s fiksno kamero, brez konkretne kontekstualizacije - spregovori o sodobni "kulturi" masovnega turizma v koncentracijskih taboriščih, banaliziranju zgodovine in vulgariziranju pietete, značilnih za horde obiskovalcev Sachsenhausna, manjšega taborišča v bližini Berlina. Loznica, ki si je naslov sposodil pri istoimenskem romanu o holokavstu G.W. Sebalda, je snemal v štirih taboriščih, vendar se je nazadnje osredotočil le na eno. Povsem zadostuje. Filmu bi se prilegal podnaslov "bikiniji, selfiji in lagerji" ali še bolje "koncentracijska taborišča kot Disneyland".

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 17. uri - Normalen avtistični film, Češka rep., 2016, Miroslav Janek

Intimni dokumentarec o šestih otrocih z Aspergerjevim sindromom. Družba jih je označila za avtiste in izobčila, čeprav so izjemno bistri in nadarjeni ljudje, kar razkriva Jankov film, ki potrpežljivo (snemal ga je dve leti) pronica v njihov intimni svet. Lukas obožuje filme in piše lastne scenarije. Denis je klavirski virtuoz, ki obožuje Malega princa, saj mu ob vsakem branju pove kaj novega. Majda je raperka ter svojo energijo in jezo usmerja proti družbi, ki je ne sprejema. Marjamka je sposobna na pamet ponavljati dolge zgodbe v angleškem jeziku, medtem ko njen mlajši brat Ahmed izžareva prisrčnost in dobrohotnost.

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 20. uri - Kino popotniki, Indija, 2016, Shirley Abraham, Amit Madheshiya

Potujoči kinematografi so se ohranili predvsem v tretjem svetu, npr. v Indiji, kjer ljubitelji filma v odročne ruralne predele tudi v 21. stoletju prinašajo "živeče podobe". Oprema teh filmskih zanesenjakov je praviloma obrabljena do onemoglosti; projektorji so stari pol stoletja ali več, tovornjaki, v katerih se prevažajo, so gnili do obisti. Toda ko pridejo na svoj cilj ter postavijo šotor in platno, se zgodi čarovnija, ki očara staro in mlado - ne glede na to, ali ljudem predvajajo popolnoma obrabljene ali nove filmske kopije. Potem pa se zgodi sprememba, tudi podeželsko občinstvo počasi zahteva višje tehnične standarde. Bodo ti analogni kino migranti in digitalni analfabeti zmogli preskok na moderno tehnologijo?

 

Slovenska kinoteka ob 20. uri - festival dokumentarnega filma Globina dva (Dubina dva) Ognjen Glavonić, Srbija, 2016, DCP, barvni, 80', svp

Globina dva je v podobah simboličen, v besedah pa brutalno nazoren in pretresljiv film o pobojih albanskega civilnega prebivalstva med nemiri na Kosovu spomladi 1999. Glavonić s povečini dolgimi statičnimi prizori ilustrira izpovedi številnih ljudi, ki so bili vpleteni v poboje ali so po ukazu oblasti in policije trupla s hladilnimi tovornjaki za meso prevažali na odročne predele po vsej Srbiji. Poleg njih slika tudi sorodnike žrtev, ki so po čudežu preživeli klavnico, ter naključne pričevalce, ki so odkrivali odvržena trupla. Z enim takšnih pričevanj se film tudi začne: možakar je v Donavi ob romunski meji odkril prevrnjen tovornjak, v njem pa potem več kot petdeset trupel. Pretresljiv dokument in potrditev krutega dejstva, da se v osrčju Evrope genocid ni ponovil zgolj s Srebrenico.

 

Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, Breg 12 ob 18. uri - projekcija dokumentarnega filma Doberdob v režiji Valentina Pečenka

Režiser in scenarist Valentin Pečenko z vizualizacijo odlomkov iz romana pisatelja Prežihovega Voranca Doberdob (1940) v filmu razkriva neizmerno človeško tragiko Doberdoba ter usode in dileme avstro-ogrskih vojakov, zlasti slovenskih. Pripoved romana in zgodovinsko ozadje 1. svetovne vojne odstira s komentarji Miran Košuta, profesor slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Vorančeva proza se v filmu prepleta s pretresljivo poezijo italijanskega pesnika Giuseppeja Ungarettija iz zbirke Porušeni pristan (Il porto sepolto,1916) v interpretaciji zaslužnega profesorja italijanske književnosti Elvia Guagninija. Ungaretti je v svojih pesmih izrazil človeško nemoč, tesnobo in strah pred popolnim uničenjem, razčlovečenjem ter smrtjo na kraški doberdobski planoti smrti.

 

Kinodvor

18.45 Mesečina Barry Jenkins, Barry Jenkins, ZDA, 2016, DCP 111 min angleščina, Barry Jenkins

Drugi film Barryja Jenkinsa, navdahnjen z gledališko igro Tarella Alvina McCraneyja In Moonlight Black Boys Look Blue, je impresionistična skica življenja in slogovno drzna pripoved o odraščanju v revnem predelu Miamija, ki je zaradi tenkočutne upodobitve afroameriške moškosti nemudoma obveljala za pionirsko delo. Oskar za najboljši film leta!

 

21.00 6. Festival frankofonskega filma: Ko ljubezni ni več Joachim Lafosse. Za člane Kluba Kinodvor vstop prost.

Po petnajstih letih skupnega življenja se Marie in Boris odločita za ločitev. Skupaj s hčerama živita v hiši, ki jo je kupila Marie, Boris pa jo je popolnoma obnovil. Ker si Boris ne more privoščiti novega stanovanja, Marie pa mu ne namerava izplačati tako visokega deleža, kot ga zahteva, še vedno živita skupaj. V resnici nobenemu od njiju ni čisto vseeno za drugega, čeprav sta si neprestano v laseh.

 

Mala dvorana

19.45 The Beatles: Osem dni na teden, Velika Britanija / ZDA, 2016 blu-ray 107 min angleščina Ron Howard

Ko si je nastop Beatlov v šovu Eda Sullivana ogledalo 73 milijonov Američanov, so dosegli največje občinstvo v zgodovini ameriške televizije. Njihova turneja je za vselej spremenila glasbeno industrijo in postali so večne ikone globalne pop kulture. Howardov dokumentarec, ki vključuje novo odkrite arhivske posnetke ter nove in stare intervjuje s člani skupine in številnimi sopotniki, na ozadju prelomnih družbenih sprememb in medosebne dinamike, humorja in tovarištva legendarne četverice zariše zgodnje in najbolj evforično obdobje v karieri skupine The Beatles. Čas koncertnih odrov in svetovnih turnej, od prvih nastopov v liverpoolskem The Cavern Club na začetku 60. let do zadnjega koncerta v Candlestick parku v San Franciscu leta 1966, ko so se Beatli poslovili od koncertnih odrov in posvetili studijskemu eksperimentiranju.