Drugačne umetnosti:

 

yhd društvo ob 19:30: ob Dnevu duševnega zdravja Vabljeni na predstav knjige LIDIJE MARIČIČ in otvoritev razstave »Med resnico in domišljijo« Brigita Tekavčič, Jure Šuštaršič, Sonja Korelc, Laura Ličer, Kristina Povh, Andrej Janža, Matej Kranjc, Valter Purger.

Glasbena popestritev: Brigita Tekavčič na indijskih inštrumentih v SOT 24,5, stavba Lovci, pritličje levo Vstop prost.

 

Gala hala ob 20:00: hrupni večeri: EMA (City Slang, ZDA) Dubais (Fettkakao, Portland/Berlin/Antwerp)

Ena in edina EMA prvič prihaja v Ljubljano. Na poti se ji pridruži Dubais, ki turnejo napove takole: “Super excited for road hangs with other pissed off feminists from the rural side of America.”

EMA (City Slang, ZDA)

Erika M. Anderson se je po uspehu albumov “Past Life Martyred Saints” in preroškega “The Future’s Void”, ki so ju mnogi mediji kovali v zvezde in zapisovali na spiske najboljših albumov zadnjih let, umaknila v kletno stanovanje v Portlandu. V klet sredi generičnega stanovanjskega kompleksa v netrendi četrt, z bež preprogo in poceni žaluzijami.

Zdaj se vrača s poznanim in hkrati odtujenim portretom “zunanjega obroča” – temnega sveta polpraznih pregrad, nad kletnimi okni izobešenih ameriških zastav, neskončnih nakupovalnih središč in besa. Na albumu “Exile in the Outer Ring”, ki konec avgusta izide pri založbi City Slang, z zastrašujočim realizmom in globokim sočustvovanjem upodablja ameriško revščino in odpor.

“Zunanji obroč” je predmestni svet ljudi, izrinjenih iz mestnih centrov. Ljudi, ki so jih stagnacija plač in vedno višji stroški pognali na rob – na mejo s podeželjem, ki ga razraščanje mest počasi žre. Ta obroč je precej bolj raznolik kot klasičen imidž tradicionalnega predmestja. Trgovine cigaretnih vape nadomestkov in domači frizerski saloni sobivajo z mehiškimi špecerijami in s trgovinami, kjer si lahko privoščiš “vse” po 99 centov. To je predmestje napetosti, revščine in jeze, ki ob stalni spregledanosti in ignoranci le narašča.

In Erika na “zunanji obroč” gleda z optimizmom: “Zdi se bolj dinamičen kot večina mestnih centrov. Premore večjo raznovrstnost in manjše stroške. Tu se bodo našli čudaki, umetniki in kultura in lahko bo čudovito. Če se ne bo prej samouničilo.”

Album “Exile in the Outer Ring” se upira tradicionalni Americani. Odraža celoten ustvarjalni obseg avtorice in se hkrati vrača k njenim koreninam – v čas hrupne folk zasedbe Gowns. In seveda k temam, ki so vseskozi prisotne v njeni karieri – od brutalnosti poznega kapitalizma do propadajočih mej med privatnim in javnim, v temačnem portretu “biti Američan v letu 2017”.

Dubais (Fettkakao, Portland/Berlin/Antwerp)

Nadia Buyse je Dubais. Sama svoj zvok opiše kot lo-fi arab-futurizem. Nikoli ji ne zmanjka sintičev ali besed. Na primer o tem, kako zmenkuje s hudičem in ga nato umori. Dubais se razliva v videe, inštalacije, performanse in eksperimentalne pop opere. Je brez meja. In čeprav Dubais deluje kot bend, je ta pravzaprav platforma za konceptualna dela in kulturni aktivizem. Nadia pop glasbo uporablja za raziskovanje migracij diaspore, neoliberalne distopije, čustvene nesposobnosti, potrošniških tehnologij, hibridnih identitet, intersekcijskega feminizma in transnacionalnih skupnosti.

12 € na dan koncerta

 

Jalla Jalla ob 20:20: Likovna razstava - Denis Šmid (otvoritev)

"OD SKRETNE SKICE DO SLIKE"
Tokrat bo v naši galeriji Jalla Jalla razstavljal naš hišni artist, drugače tudi grafični oblikovalec in vsestranski umetnik Denis Šmid. Predstavil se bo z razstavo v dveh dejanjih.
Triptih Vipavska 7, tehnika barvni sprej, olje na les. Dela je ustvaril v času bivanja v nekem Ljubljanskem predelu. Motivika sama po sebi kriči avtorjev navdih in ponese gledalca v sebi lasten svet, ki poveže zgodbo v izkušnjo.
Drugo dejanje so risbe - podobe umetnikove brezmejne domišljije, ki jih s precizno a ne pretirano natančnostjo vedno znova prenaša v vizualni svet in seveda na stene naših unikatnih in zelo posebnih wc-jev.

 

Muzične umetnosti:

 

Narodna galerija ob 19:00: Sozvočje svetov: Ljubljanski koncerti

komorna glasba in likovna umetnost

PROGRAM:

Ferdinand Šerbelj, muzejski svetnik, Narodna galerija: 

Ljubljanska stolnica 

Ljubljanska stolnica leta 1461 ustanovljene škofije, je simbol baročne Ljubljane, ki ob reki Ljubljanici z grajskim hribom sooblikuje silhueto Ljubljane. Po rimskih zgledih grajeno prostrano enoladijsko stavbo s stranskimi kapelami je postavil in v iluzionističnem načinu poslikal Giulio Quaglio. Baročni ansambel stolnične opreme dopolnjujejo monumentalne sohe emonskih škofov padovanskega kiparja Angela Puttija in Robbova marmorna angela oranta na oltarju sv. Rešnjega telesa.

Neja Debeljak (mentor: red. prof. Uroš Rojko): Ljubljanski concertino št. 4 - Ljubljanska tržnica 

Ulrich Kreppein: Ljubljanski koncert št. 4 Les oiseaux dans ma tete - discours imaginaire 

Anonimus: Sonata Chiquitana XVIII 

H. Villa-Lobos: Bachianas Brasileiras št. 9 

J.S. Bach: Fantazija in fuga v g-molu BWV 542 (arr. za godala Klemen Hvala) 

Vstopnina: 19, 15 eur

 

Slovenski etnografski muzej od 19:00: Pa si eno zagodmo, delavnica ljudskih plesnih viž

Vabimo vas na 'inštrumentalno druženje', kjer se bomo spoznavali s posebnostmi ljudskega načina igranja slovenskih ljudskih plesnih viž. Na delavnice vabimo predvsem violiniste, klarinetiste, basiste in harmonikarje. Vabljeni študentje, učenci glasbenih šol, člani folklornih skupin in vsi ostali, ki znate igrati omenjena glasbila ter tudi tisti, ki ste svoja glasbila po končanem glasbenem izobraževanju pospravili v kot. Delavnice bo vodil Marino Kranjac, predsednik KED Folk Slovenija, ki ima več kot 30 let izkušenj na področju raziskovanja in poustvarjanja ljudske glasbe.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Klub CD ob 19:30: Susanna Gartmayer in Ana Kravanja

V sodelovanju z Mesto žensk in Zavodom Sploh

Susanna Gartmayer, basovski klarinet; Ana Kravanja, violina

Glasbenici iz Avstrije in Slovenije bosta za 23. Mednarodni festival sodobnih umetnosti - Mesto žensk, koncertno serijo Con-fine aperto in cikel Cankarjevi torki ustvarili enkratni duo performans. S prepletom raznovrstnosti in nepodobnosti želita doseči izmenjavo doživljanja, spodbuditi radovednost in raziskovanje ter sporazumevanje in odprtost projiciranja.

Susanna Gartmayer deluje na področjih multiideomatske improvizacije, eksperimentalnega rocka, sodobne glasbe in večmedijskega raziskovanja ter je članica številnih ansamblov za organizirano in improvizirano glasbo.

Ana Kravanja z uporabo razširjenih tehnik igranja na glasbila samosvoje pristopa h glasbi. Kot improvizatorica je sodelovala s številnimi slovenskimi in tujimi glasbenimi in plesnimi ustvarjalci. Med drugim deluje v duu Najoua in v triu Širom.

Vstopnina: 10, 8* EUR

 

Križanke, Viteška dvorana ob 19:30: Pevski obeti in pričakovanja, klasična glasba

Maja Ceglar, sopran
Luka Ortar, basbariton
Tanja Šterman, klavir
Božo Letunić, klavir

Vstop prost.

 

Prulček Bar ob 20:00: Prulček ima talent - Karaoke

Brez vstopnine

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Pot na Sirij

Matija Krivec - kontrabas, kitara, mandolina, glas

Jože Cesar - tolkala
Guillermo Escalante - kitara, prečna lesena flavta, glas

Sledil bo Celični jam.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška, Komuna ob 21:00: Ifriqiyya eLectrique

Elektronska glasba

Ko električne kitare in elektronika trčijo ob starodavne očiščevalne rituale, nastane nekaj preprosto osupljivega! Tunizijska zasedba Ifriqiyya Électrique s svojim pristopom stoletja stare obrede zamaknjenosti katapultira v 21. stoletje, svojo navdu

François R. Cambuzat, med drugim tudi sodelavec Lydie Lunch in Eugena S. Robinsona (Oxbow), je mesece taval po tunizijski puščavi Djerid, snemal sliko in zvok ter delal in skladal s pripadniki skupnosti nekdanjih črnskih sužnjev – skupnosti, katere člani se s svojimi notranjimi demoni ne spopadajo, temveč jih poskušajo za skupno dobro pomiriti z očiščevalnimi rituali plesa in glasbe Banga, obsedenosti in transa.
Glasbeni šamani so svoje obrede, stare več stoletij, spojili s sodobnimi zvoki, demone nagovorili z elektroniko in kitarami ter ustvarili nekaj edinstvenega – transcendentalno post-industrijsko glasbo, v kateri je slišati tako tradicionalno plemensko petje in puščavske riffe kot pridih Nine Inch Nails-ovske katarze in celo hiphop elemente. Kot pojasnijo člani, je potreba po pozabi samega sebe povsem enaka po celem svetu, od Djerida do klubov na Ibizi ali rock barov v Moskvi.
Petčlanska skupina Ifriqiyya Électrique je svojo divjo ceremonijo zajela na majskem prvencu Rûwâhîne, izdanem pri priznani, v Ljubljani domujoči založbi svetovne glasbe Glitterbeat. Kritiki ne skoparijo s pohvalami na račun albuma, za posebno specialiteto pa veljajo zasedbini nastopi v živo, na katerih se glasba zlije s projekcijo Cambuzatovega fascinantnega dokumentarca. S poletjem se skupina odpravlja na prvo turnejo Zahoda, med drugim tudi na letošnji WOMEX in na danski festival Roskilde, že to jesen pa bomo fantastičnega doživetja deležni tudi v Šiški. Naj se vaši demoni pazijo!

Vstopnina: 12 EUR

 

Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor ob 21:00: Solar Pulse Music: Khara (Post Rock - MK)

KHARA so instrumentalni post-rock bend iz Kumanovega, Makedonije. Imajo nenehno razvijajoč slog, ki se pretežno giblje po robovih post-rocka od počasnih do naraščajočih delov in nazaj. Do sedaj so odigrali številne koncerte po Makedoniji, Bolgariji, Srbiji in Grčiji ter delili odre z bandi kot so Thievery Corporation (ZDA), Tides From Nebula (Poljska), Rosetta (ZDA), Kayo Dot (ZDA), North (ZDA), Disciplin A Kitschme (SrbiJa) itd. V oktobru se bodo podali na (večinoma) balkansko turnejo, kjer bodo promovirali najnovejšo izdajo - zvočni zapis za dokumentarni film Exile 2.0.

Prispevek: 5 EUR

 

Vizualno-kulturne, gibajoče in pametne prireditve:

 

Mali oder LGL ob 17:00: Škrt škrt kra čof!

Predstava za otroke

Škrt škrt kra čof! je nežna pravljica za najmlajše, kjer se prepletajo močna čustva in bogata domišljija. Žabec Jerko se boji iti spat. Kaj je ta zvok – škrt škrt kra čof – ki se sliši pod njegovo posteljo? Jerkov oče ga poskuša prepri

Škrt škrt kra čof! je nežna pravljica za najmlajše, kjer se prepletajo močna čustva in bogata domišljija. Žabec Jerko se boji iti spat. Kaj je ta zvok – škrt škrt kra čof – ki se sliši pod njegovo posteljo? Jerkov oče ga poskuša prepričati, da ni ničesar, česar bi se moral bati. Vse dokler se sam ne uleže v posteljo in tudi njega zbudi skrivnostni zvok noči.
Ko otroci spremljajo zgodbo o nočnih strahovih malega žabca, je tudi njih malce strah, ker se poistovetijo z glavnim junakom, skupaj z njim iščejo rešitev in tolažbo ter hkrati razrešujejo svoje napetosti in težave. Tudi gledališka predstava lahko postane prostor, v katerega otroci "vstopijo" in ugotovijo, da ni tako hudo, če si majhen in boječ. Tovrstne zgodbe otrokom podajajo pomembna sporočila: da strah obstaja in da ima vsakdo lahko svoje strahove.
Belgijska ilustratorka in pisateljica Kitty Crowther (1970) je leta 2010 za svoje delo prejela prestižno svetovno nagrado za otroško literaturo Astrid Lindgren. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da so v njenem svetu vrata med domišljijo in realnostjo široko odprta. Avtorica je napisala in ilustrirala kot štirideset knjig, ki so prevedene v dvajset jezikov. V slovenščini se je prvič predstavila leta 2012 prav s slikanico Škrt škrt kra čof!.

Vstopnina: 5.00 €

 

SNG Opera ob 19:30: Ksenija, Carmina Burana

Opera v enem dejanju
Izvedba v slovenskem jeziku

Po velikem uspehu leta 1985 prvič izvedene opere Viktorja Parme (1858–1924) z naslovom Urh, grof Celjski je skladatelj ustvaril Ksenijo (1897), ki si jo je občinstvo zapomnilo predvsem po glasbi, kajti znamenita medigra je postala prava uspešnica, nekakšen slovenski ekvivalent znamenitim opernim delom poznega 19. stoletja, kot sta jih ustvarjala Mascagni in Puccini. Do druge svetovne vojne je bila ta opera poleg Gorenjskega slavčka največkrat izvajano slovensko operno delo. Z novo premiero te pomembne slovenske opere bomo obeležili tudi 125-letnico ljubljanske operne hiše, zgrajene 1892. leta.

Večer bo dramaturško in režijsko dopolnjen z izvedbo enega najbolj proslavljenih glasbeno-scenskih del in s še eno zgodbo iz samostanskega okolja. Carmina Burana (1937) je bila prvič izvedeno pred osemdesetimi leti v Frankfurtu. Potem ko je Carl Orff (1895–1982) že ustvarjal pod vplivom Debussyja, R. Straussa in Pfitznerja ter priredil nekatera Monteverdijeva odrska dela, si je relativno pozno izoblikoval izrazito osebni slog in s scensko kantato Carmina Burana na mah zaslovel. Skladatelj je odločno uveljavil glasbena načela, ki jih je uporabljal in izpopolnjeval v poznejših delih, ko je v svojem konceptu glasbenega gledališča realiziral izrazito osebno videnje glasbe, giba, likovne podobe in besede. Iskanje celostne umetnine, vsebinsko sorodnih tem obeh oper ter ustvarjanje magičnih podob bo v tem večeru zaupana režiserju Manfredu Schweigkoflerju.

 

MGL:

Veliki oder ob 19.30: Rent, muzikal

Mjuzikel Rent je zaživel na newyorški off Broadway sceni v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja, nato pa se zaradi uspeha pri občinstvu in kritiki kmalu preselil na uradni Broadway. Jonathan Larson ga je prepletel z avtobiografskimi elementi in si ga zamislil kot posodobljeno različico slovite opere Giacoma Puccinija La Bohème.
Zgodbo o skupini mladih, prekipevajočih in med seboj tesno povezanih umetnikov, ki kljub revščini in bolezni ostajajo zvesti svojim ustvarjalnim načelom in boemskemu načinu življenja, je avtorsko preoblikoval in posodobil. Iz Pariza prve polovice 19. stoletja jo je prestavil v newyorško četrt East Village s konca osemdesetih let 20. stoletja.
Sporočilo mjuzikla je kljub vsem preprekam, ki jih na pot junakov postavlja življenje, požrtvovalno in optimistično: ljubezen premaga vse ovire, najpomembnejši dan v življenju pa je današnji. Mjuzikel odlikuje vrsta spevnih songov, ki imajo močan izpovedni naboj, sugestivna galerija tesno prepletenih likov ter subtilna in afirmativna tematizacija različnih subkulturnih fenomenov iz newyorškega undergrounda s konca osemdesetih let.
Jonathan Larson velikega triumfa svojega mjuzikla ni doživel, saj je tragično preminil tik pred broadwaysko premiero krstne uprizoritve leta 1996. Posthumno je prejel Pulitzerjevo nagrado za dramo in nagrado tony za najboljši mjuzikel. Krstna uprizoritev Renta se je na repertoarju obdržala 12 let, leta 2005 pa so po njej posneli tudi odmeven film.
Z Rentom se v MGL po nekaj letih vrača režiser Stanislav Moša, avtor nadvse uspešnih uprizoritev, kot so Kabaret, Goslač na strehi, Sugar – Nekateri so za vroče in Čarovnice iz Eastwicka.

mala scena ob 20:00: Vse o ženskah, komedija

Ta lahkotna "ženska" komedija popularnega hrvaškega dramatika Mira Gavrana v režiji Barbare Hieng Samobor bo zagotovo všeč vsem, ki si v gledališču želijo razvedrila in sprostitve po napornem vsakdanjiku. Tri igralke, vsaka v vlogi petih, po značaju in problemih zelo različnih žensk v starosti od treh do dvaindevetdesetih let, bodo v najrazličnejših življenjskih situacijah razkrivale ženski princip sveta. Spoznali jih boste kot dobre in malo manj dobre prijateljice, posesivne in požrtvovalne matere, hvaležne in nehvaležne hčere, ljubeče in sovražne sestre, zveste in nezveste žene, preračunljive in opeharjene ljubice, užaloščene in poskočne vdove, povsem ali pa tudi ne povsem zakrknjene samske ženske, iskrene in zahrbtne sodelavke, bolj ali manj spretne karieristke, pa tašče, svakinje, tete, babice, prababice … Cela paleta ženskih likov, čeprav ne gre pozabiti, da se vse vrti predvsem okrog - moških. Ogled priporočamo vsem ženskam, ki bi rade podrobneje spoznale vzvode svoje psihe, pa tudi vsem moškim, ki bi želeli globlje prodreti v to večno jim uganko - žensko dušo. Tisti, ki boste želeli, se boste ob gledanju lahko tudi malo zamislili, saj ne gre pozabiti, da je v vsaki komediji vedno vsaj kanček resnice. Vendar vam zagotavljamo, da ob iskrivih in duhovitih dialogih lekcija ne bo prenaporna, za smeh pa vsekakor jamčimo.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19.30: Hlapci

"Ne oblast,
ampak čast!"

Hlapci so eno tistih kanonskih besedil, ki nenehno izzivajo, zastavljajo temeljna vprašanja in zahtevajo poglobljen razmislek. Cankar jih je pisal leta 1909, jih zasnoval kot politično satiro, a se je ta v tretjem dejanju sprevrgla v "tragiko", kot je to sam označil. Čeprav ne gre za tragedijo po klasičnih merilih, pa je boleča usoda junaka učitelja Jermana, pokončnega in moralnega intelektualca, ki se mora umakniti političnemu pragmatizmu, koristoljubnemu sprenevedanju, zlorabam in manipulacijam, postavila model delovanja političnih mehanizmov, ki se v pri nas v 110 letih od nastanka igre ni bistveno spremenil.
Hlapci so izšli leta 1910, v hipu povzročili škandal in ogorčene odmeve, cenzura je prepovedala uprizoritev na odru. Uprizorjeni so bili šele po Cankarjevi smrti, leta 1919, najprej v Trstu, potem pa še v Zagrebu in 11. decembra v Ljubljani, na odru današnje Drame.
Vse do danes je ta drama s pomenljivim naslovom paradigmatično besedilo, s katerim označujemo politične razmere in odnos do oblasti. V številnih interpretacijah in še številnejših citatih so posamezni deli besedila pridobili širok spekter pomenov, vse od neprizanesljive kritike narodovega značaja pa do buditeljskih, narodotvornih gesel. Posamezni dramski liki so postali sinonim za prepričanje, držo in etos ali za odsotnost in nekonsistentnost vsega tega. Cankarjeva kritična diagnoza naroda še zmeraj provocira in vsakokratna uprizoritev je tudi svojevrsten odgovor nanjo.

GENI: Blagor se meni, ki opravljam ta sveti posel le zategadelj, ker bi se mi drugače zehalo na svetu. Ali se spominjaš, kako smo pisale nalogo o svetosti in vzvišenosti učiteljskega poklica? Jaz sem bila pohvaljena, ker sem najbolj lagala … ne besede o hribih in hribovcih, ne o zakrpanih bluzah, ne o pošvedranih petah, ne o krompirju v oblicah, ne o dolgih jezikih, ne o zarobljenem nadzorniku … o, koristna je bila tista naloga, zdaj se je izkazal njen namen: kdor se ni zgodaj naučil lagati, se bo dolagal s težavo do definitivnega lažnivca.

mala drama ob 20:00: Županova Micka

"Mene golfati!
Inu jest sim ga
toku groznu lubila –"

"Ti si lepa kakor roža, dolga kakor smreka, brhka kakor hrast, v tvojih tatinskih očeh en fant notri sedi, kateri v mene venkaj strelja. No, kako ti to dopade?"
Kdo ne pozna tega prvega odrskega in v slovenski komediji vse do zdaj le redko preseženega Anžetovega poskusa dvorjenja ljubljeni Micki? To dvorjenje po gorenjsko je v isti sapi neizmerno smešno in nadvse zgovorno. Anton Tomaž Linhart je z Županovo Micko, povzeto po takrat popularni Richterjevi dunajski veseloigri Die Feldmühle (Vaški mlin), v letu 1789, ko so Evropo pretresal učinki in posledice francoske revolucije, izvedel pravo malo kulturno in socialno revolucijo na odru ljubljanskega stanovskega gledališča. To je bilo dotlej rezervirano samo za nemščino in italijanščino, Linhart pa je s skupino prijateljev izobražencev uprizoril komedijo v domači govorici ter v duhu novih demokratičnih in svobodomiselnih teženj dokazal, da se slovenščina na odru enakopravno kosa z drugimi jeziki in da si kranjski narod zasluži umetnost v svojem maternem jeziku. Predvsem pa je dokazal, da ima na odru kaj povedati.
V kratki komediji v dveh aktih se je duhovito ponorčeval tako iz koristoljubnih špekulantov kot iz snobizma, tako iz lahkomiselnega in predrznega plemstva kot iz zapitih in podkupljivih državnih uradnikov, in pokazal, kako domiseln mora biti preprost kmečki človek, da se uspešno izogne grabežljivim krempljem, ki z različnih strani prežijo nanj. In pri vsem tem Linhartov pogled na družbene sloje ni črnobel: med plemstvom so tudi poštenjaki (v tem primeru je to poštena ženska!), zdrava kmečka pamet pa sem in tja nasede praznemu videzu in lažnivim obetom. Najdragocenejše volilo Linhartove Županove Micke pa je samozavest; jezikovna, razredna, osebnostna in ne nazadnje tudi umetniška.

 

SiTi Teater ob 20:00: Maestro (TM): Odpuljen spopad za impro prestol - licenčno improvizacijsko tekmovanje

En večer, in trinajst odličnih improvizatorjev pod taktirko dveh režiserjev, ki se borijo za titulo Maestro! Enkrat mesečno! Prva spopad 10.10.!

Slovenijo bo že četrto sezono zapored zabaval Maestro™, licenčni format improvizacijskega tekmovanja, ki že vrsto let zabava polne gledališke dvorane po celem svetu, pri nas pa na enem odru združuje najboljše slovenske improvizatorje. V večeru, polnem spontanih vzponov in padcev, se bo trinajst igralcev pod skrbno taktirko impro režiserja potegovalo za naslov najboljšega improvizatorja večera. Skozi zgodbe, ki vas bodo nasmejale do solz, vas ganile do srca in enostavne očarale, se bodo tekmovalci borili za vašo naklonjenost in točke - krog za krogom boste namreč odločali, kateri izmed improvizatorjev bo preživel in kateri odpadel. Na koncu preživi le en in edini - Maestro!

V spopad se tokrat podajajo: Juš Milčinski, Jan Hrušovar, Sara Šoukal, Katarina Veselko, Tim Kern, Mojca Zupančič, Jaka Šubic, Maja Trampuš in drugi
Moderator: Rok Bohinc
Glasba: Goran Završnik
Režiser: Peter Frankl

Nastopajočim življenje ni robu ni tuje, vi pa se le udobno namestite in uživajte v predstavah.

Vstopnica: 11 eur / 7 eur - študentje, dijaki in upokojenci

 

10KA klub smeha, Mala ulica 5 od 20:30: Večer Novega v Novi 10ki #1, stand up

Ta torek nas bodo nasmejali: Alen Muzelj, Matic Kokošar, Dušan Tomič, seveda vse pod taktirko Andrej Težak - Tešky

Vstopnina: 3EUR

 

Paviljon v MSUM ob 17:00: Jon Žagar: TEMAČNO SUBLIMNO
Razstava bo na ogled danes od 12. do 18. ure.

Razstava je na ogled ta dan od 12h do 18h in je del programa razstave Peter Rauch: Paviljon.

 

Ustvarjalni center Švicarija ob 17:00: Je bila luža ali žvečilni gumi?

Javno vodstvo po osrednji razstavi 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva, začetek vodstva v Ustvarjalnem centru Švicarija

vodi Irena Borić, članica bienalskega kolegija

Vodstvo poteka v angleškem jeziku.

Vodeni ogled po razstavi Kriterij rojstva se bo tokrat začel s predstavitvijo dela Rileyja Harmona Je bila luža ali žvečilni gumi? O delu se bosta pogovarjala umetnik Riley Harmon in Irena Borić, članica bienalskega kolegija. Delo reflektira sedanje stanje, v katerem navaden objekt, kot je nahrbtnik, lahko postane nevaren. Po kratkem pogovoru bodo obiskovalci vabljeni na ogled razstave s poudarkom na delih, ki se ukvarjajo z jezikom.

V času vodstva je odprt brezplačen otroški kotiček Palček Bienalček, prostor za animacijo, varovanje in delavniške aktivnosti za otroke.

 

Center kulture Španski borci ob 18:00: Natalija Lapajne, Adela Železnik: Umetnost, šport

Večji del razstave, ki je na ogled do 14. oktobra, je namenjen zgodovini in razvoju športa na Slovenskem, posebnost razstave pa je povezovanje športa in umetnosti.

Obiskovalci na njej lahko spoznajo, kako je šport tesno povezan tudi z arhitekturo, oblikovanjem, vizualno umetnostjo in gledališčem, hkrati pa razstava utrjuje zavedanje, da so šport, umetnost in dediščina pomembno vplivajo na razvoj posameznika in družbe.

Na panojski razstavi sodelujejo: Slovenski šolski muzej, Narodni muzej Slovenije, Loški muzej Škofja Loka, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tehniški muzej Slovenije, Muzej Ribnica, Moderna galerija, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej, Zavod Planica (Muzej športa), Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, Zgodovinski arhiv Celje, Osrednja knjižnica Celje (spletni portal Kamra) in MAO.

Razstava je del nacionalnega strokovnega posveta, ki so ga organizirali Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ – Direktorat za šport in Urad za razvoj izobraževanja), Ministrstvo za kulturo RS (MK), Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS), Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani ter Zavod EN-KNAP v okviru Evropskega tedna športa 2017.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Junaki našega časa: dr. Tomaž Zwitter, pogovorni večer

Kaj pomeni vesolje za človeka in kaj človek za vesolje?

"Zemljani nismo nič posebnega v vesolju" pravi prof. dr. Tomaž Zwitter, ugledni profesor astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL) in velika znanstvena avtoriteta na področju astronomije.

Z gostom bo kramljala Carmen L. Oven.

Brez vstopnine

 

Photon - Center za sodobno fotografijo ob 19:00: Dušan Kochol: Avtoportret s kladivom oznanjenja

Dušan Kochol je umetnik, ki je na slovaški fotografski sceni prisoten od leta 2005. V tem času je ustvaril veliko pomembnih fotografskih serij, ki jih je predstavil na Slovaškem, v ZDA, Mehiki in Južni Ameriki. Vse od začetka svoje kariere izbira teme, ki naredijo vtis na posameznika ali širšo skupnost. Vsak od Kocholovih projektov je predmet podrobne študije teme, obrne ga na glavo in ustvari lastno vizijo, ki jo primerja, preučuje in v katero se poskuša potopiti.

"Vedno gre za ego," pravi Kochol. V Avtoportretu s kladivom oznanjenja je rekonstruiral incident izpred skoraj pol stoletja, ko je triintridesetletni moški napadel Michelangelovo Pieta in trdil, da je novi Mesija. Kochol opredeli incident v Baziliki sv. Petra "kot značilni vzorec obnašanja, ki običajno spremlja vzpon novih voditeljev. Projekt je parodija ega samooklicanih rešiteljev, ki v zameno za pripadnost običajno ne ponujajo več kot sramotenje prejšnjih rešiteljev." Ker je enake starosti kot oba moška lika (napadalec in Jezus), umetnik performativno predstavi "opazovan model samoljubnega oznanjenja in postane še eno utelešenje mučenika, ki so ga porazile vizije novega sveta, v katerem je on gospodar."
Vendar pa končna problematika ni refleksija umetnikovega ega ali zgolj njegovega mišljenja, temveč filozofska interpretacija in primer časa, v katerem živimo. Posebnost Kocholovega dela je konceptualna prezentacija projekta, v katerem umetnik uporablja različne predmete, ki jih sam izdela, in druga sredstva, s katerimi nadalje preizprašuje percepcijo gledalca.
Dušan Kochol je fotograf, kurator in ustanovitelj Festivala OFF v Bratislavi. Končal je Šolo uporabnih umetnosti v Bratislavi, obiskoval tečaje fotografije na Central Saint Martin’s College of Art and Design in London College of Fashion in diplomiral, magistriral in doktoriral iz filozofije na Inštitutu kreativne fotografije, Salezijanska univerza, Češka. Leta 2016 je prejel nagrado Fotograf leta (podeljuje jo Hiša fotografije iz Bratislave) za pomemben prispevek h kakovosti, razvoju in promociji slovaške fotografije doma in v svetu.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Kako prevajati znanost? (pogovor)

Vabimo vas na pogovor Komunikacijski šumi med znanstveniki in novinarji ali kako prevajati znanost, ki je tretji od dogodkov, ki ga Društvo novinarjev Slovenije organizira v okviru projekta Prihodnost specializiranega novinarstva. Pogovor bo vodila Nataša Briški, urednica medijske mreže Metina lista in sovoditeljica podkasta o medijih, Metin čaj.

 

Bežeče prireditve:

 

Modri kot ob 22:00: Bife Torkovsky: Žrtvovanje

Zadnji večer. Zadnji torek. Zadnji film. Zadnji Tarkovsky. Zadnje, Žrtvovanje, 1986.

 

Kinoteka: Retrospektiva: 100 let oktobrske revolucije

19:00 Nenavadne dogodivščine gospoda Vesta v boljševiški deželi (Neobyčajnye priključenija mistera Vesta v strane bol'ševikov), Lev Kulešov, SZ, 1924, 35mm, 1.33, čb, nemi, 80' (17fps), ap 

Satirična pripovedka o gospodu Vestu, Američanu, ki s svojim telesnim stražarjem Jeddijem obišče Sovjetsko zvezo. Na začetku je seveda prepričan, da prihaja v deželo zlobnih »rdečkarjev« ter komunistične groze in terorja, ko pa se seznani z njenimi lepotami in prijaznimi prebivalci, popolnoma spremeni prvotno mnenje.
21:00 Po zakonu, Lev Kulešov, SZ, 1926, 35mm, 1.33, čb, nemi, 85' (17fps), ap/svp 

Legendarni nemi »konstruktivistični vestern«, ki je nastal v zlatem obdobju mlade sovjetske kinematografije in velja za enega najpomembnejših filmov poznih dvajsetih let prejšnjega stoletja. Posnet je bil po literarni predlogi Jacka Londona in pripoveduje nenavadno zgodbo o skupini zlatosledcev, prežeto s težkimi moralno-eksistencialnimi dilemami.
Filmski dvojček: ogled dveh filmov za ceno ene vstopnice.

 

Kinodvor:

19:00 Druga stran upanja (Toivon tuolla puolen), Aki Kaurismäki, Finska / Nemčija, 2017, DCP, 98'

Zadnja projekcija na 35 mm kopiji s slovenskimi in angleškimi podnapisi.

Finski velemojster absurdnega humorja Aki Kaurismäki (Le Havre) z zgodbo o nepričakovanem prijateljstvu med sirskim beguncem in finskim gostincem zada še en duhovit udarec neusmiljeni birokraciji, s katero sodobna Evropa sprejema prosilce za azil. Srebrni medved za najboljšo režijo na letošnjem Berlinalu.

21:00 Najsrečnejši dan Ollija Mäkija (Hymyilevä mies), Juho Kuosmanen, Finska / Nemčija / Švedska, 2016, DCP, 92'

Film, ki ga je navdihnila resnična zgodba znanega finskega boksarja, se izogne vsem klišejem športnega filma in namesto tega ponudi toplo, duhovito in neizmerno romantično odo ljubezni. Dobitnik nagrade v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.

 

Komuna:

18:00 Viktorija in Abdul (Victoria and Abdul), biografska drama, Stephen Frears, Velika Britanija, ZDA, 112'

20:00 Iztrebljevalec 2049 (Blade Runner 2049), znanstveno fantastični akcijski film, Denis Villeneuve, ZDA, 163'