Metelkova mesto:

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: ALL NIGHT SESSION w/ RAS LEVI SOUND - Ras Levi je rastafarijanec, ki se je našel v reggae glasbi v poznih 80’, po tem, čeprav se morda sliši klišejsko, ko si je ogledal video kaseto kralja reggaea Bob Marleya. Od takrat naprej zbira in vrti roots reggae glasbo (ter je obenem privrženec vseh zvrsti jamajške glasbe) in tako širi jezik ljubezni, spoštovanja in enotnosti. .

 

Tovarna ROG, Modri kot ob 20:00: Pripovedovalska budnica Radia Študent 2017

Kot vsako leto se ob pričetku jutranjih programov špikerji in špikerice Radia Študent spravijo k pripovedovanju najrazličnejših zgodb, basni, anekdot in še česa. Tokrat v prav posebni navezavi z rubrikami prihajajočega jutranjega programa. Vabljeni k prisluhu!
Pripovedovali bodo: Pia Nikolič, Benjamin Jeram, Lovrenc Rogelj, Ana Marija Garafol, Dino Tito Bajramovic, Nejc Bahor in morda še kdo.
Ko bodo pripovedovalci dodobra razvezali jezike, bo za nadaljne slušno razvajanje poskrbel DJ SUNNY SUN !
Vstopnina: prostovoljni prispevki za ROG!

 

Glasba izven:

 

ŠKUC: Topografije zvoka

20:00 Saša Spačal: Cikli: Zvočni close-up z živimi črički

Cikli se zdijo naravni in večni, vendar njihova konstantna sprememba ni nikoli enaka. Cikli sledijo svojim lastnim potem evolucije in vznikajo kot nizi trenutkov. Trenutki so narezani, živi in izkušeni, skorajda materializirani v izkušnji in vedno neponovljivi. Izkušnja je zmožna zaznati cikel, a le misel lahko sledi ciklu iz preteklosti preko sedanjega trenutka v prihodnost. Agapea uporablja različne tehnologije za potapljanje v izkušnjo. Zvok se proizvaja z diy in drugimi analognimi sintetizatorji zvoka ter manipulira z računalniško programsko opremo. Terenski posnetki, ulovljeni s snemalnikom kot zvočnim ojačevalcem okolja, skupaj s fotografijami generirajo zamrznjene trenutke ciklov. Agapea obravnava tehnološka sredstva kot del biotopa; kot sobivajoče organizme; kot čričke Acheta domesticus.
BIO: Saša Spačal je postmedijska umetnica, ki deluje na presečišču raziskovanja živih sistemov, sodobne in zvočne umetnosti. Raziskuje postčloveške potenciale, ki človeku razpirajo bivanje kot enemu izmed elementov v ekosistemu in ne kot suverenu. Opušča kartezijanski sistem in sprejema dejstvo, da na področju tehnologije vznikajo hibridni pojavi z mehansko, digitalno in organsko logiko delovanja. Razstavljala in nastopala je na prizoriščih kot so Ars Electronica, Prix Cube, Eyebeam, Onassis Cultural Center, Pixelache, Cynetart, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, National Art Museum of China, Device_art festival, galerija Eastern Bloc, Art Laboratory Berlin, Muzej sodobne umetnosti Vojvodina, galerija Kapelica, Sonica festival, Galerija sodobne umetnosti Celje in drugje. Za svoje delo je prejela Častno omembo Ars Electronica Prix in nominacijo Prix Cube.

21:00 Slavne neznane: Katarina Radaljac: Zookonteksti

Zoomuzikologija - kot disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem estetske vrednosti zvokov v komunikaciji živali – odpira ključna vprašanja glede našega razumevanja in vrednotenja glasbenega. Opozarja na eno izmed najbolj trdno zasidranih diskriminacij, ki jo človek vrši nad drugimi živimi bitji - seveda tudi znotraj umetnosti same – njej lastni pa so mehanizmi izkoriščanja, podrejanja in lastninjena. Opozarjam na to, da je lahko zvok, ob ponovni obuditvi naših slušnih zaznav, eden od ključnih medijev za odpravo diskriminacij ter ga s tem načrtno postavljam v polje aktivistične umetnosti oziroma umetnost samo razumem kot takšno, katere namen je lahko tudi družbena ozaveščenost, kritika obstoječih družbenih mehanizmov ter političnih struktur - med slednje pa nedvomno spada tudi specistična diskriminacija.

BIO: Katarina Radaljac je borka za pravice živali in feministka, študentka 2. letnika magistrskega študija na oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, honorarna sodelavka RTV Slovenija na programu Ars (od leta 2014) in violinistka - v študijskem letu 2016/17 je pod mentorstvom doc. Luke Juharta na Akademiji za glasbo v Ljubljani igrala v triu ImunNaŠalo. Od leta 2013 piše za revijo Glasna. Do zdaj je napisala preko 50 kritik koncertov, pripravila preko 20 intervjujev z umetniki ter napisala okoli 30 strokovnih in 20 krajših oddaj. Za program Ars je pripravila cikel petih oddaj, posvečenih zoomuzikologiji, napisala je dva članka na to temo za revijo Glasna, svoje ideje je predstavila na performativnem večeru v Španskih borcih ter predavala na Mednarodnem študentskem muzikološkem simpoziju v Gradcu.

*Dogodek poteka v sklopu in organizaciji pogovorno-performativnega cikla Slavne neznane, ki tematizira pomembne zvočne umetnice tukajšnjega prostora.

Vabimo vas tudi na druge dogodke simpozijskega festivala Društva ŠKUC Topografije zvoka.

Brez vstopnine

 

Ne glasba:

 

Šentjakobski oder LGL ob 17:00: Pekarna Mišmaš, festival Zlata paličica, predstava za otroke

Svetlana Makarovič je napisala več verzij knjige Pekarna Mišmaš; osnova za dramatizacijo je bila prva iz leta 1974. Režiser je igrano zgodbo o dobrodušnem Mišmašu, ki peče najboljši kruh daleč naokoli, dopolnil še z glasbo v živo – glasbeni

Svetlana Makarovič je napisala verzij knjige Pekarna Mišmaš; osnova za dramatizacijo je bila prva iz leta 1974. Režiser je igrano zgodbo o dobrodušnem Mišmašu, ki peče najboljši kruh daleč naokoli, dopolnil še z glasbo v živo – glasbenika je postavil kar na streho pekarne – ter s songi, ki jih ob nekaterih poudarkih v zgodbi odpojejo igralci sami. Na odru se razgrnejo tako realni človeški in nočni svet mišjega kraljestva kot nasprotje med družbo, ki želi svoj nos pomoliti v vse in vsakogar, ter posameznikom, ki ne pristaja, da bi mu taka skupnost krojila življenje. Zaostri se, ko se vaška mlinarica Jedrt, ki z odkupom le treh majhnih vreč moke ne more preživeti, jezno odloči, da bo prišla Mišmaševi skrivnosti do dna. Pridružijo se ji še nevoščljivi Kurji pek in radovedni vaščani z županom na čelu.

Vstopnina: 5.00 €

 

Cankarjev dom, Klub CD ob 19:00: Jaka Andrej Vojevec: Hamlet pa pol, predstava za otroke

Od 12. leta naprej
Režiser: Jaka Andrej Vojevec

Igrajo: Tina Gunzek, Rok Kravanja, Gašper Jarni, Uroš Jezdić
Dramaturginja: Klavdija Zupan
Avtor glasbe: Uroš Jezdić
Scenograf in kostumograf: Andrej Vrhovnik
Oblikovanje maske: Ana Lazovski
Svetovanje za jezik: Tatjana Stanič
Odrski gib: Ravil Sultanov
Izdelava mask: Branko Drekonja

Koprodukcija: Celinka, društvo ustvarjalk sodobnega plesa, Cankarjev dom, Zavod Bufeto, Zavod SeVeDa

Pogled v zakulisje uprizoritve Hamleta v osrednji gledališki hiši. Bolj ko se bliža premiera, bolj jasno je, da so odnosi znotraj gledališča prav tako zapleteni kot v sami drami. In tako se Hamletova zgodba že pred velikim dogodkom zgodi med samimi izvajalci, prestavljena v današnji čas in razmere. Kdo hoče komu ukrasti stolček? Kdo kaže prijazen obraz, za hrbtom pa rovari in spletkari? Komu je prva skrb umetnost in gledališče, kdo se želi le okoristiti? Predvsem pa, kdo bo razmotal gordijski vozel spletk in nakan? V predstavo je vključen opis dogajanja za slepe in slabovidne.

Vstopnina: Festival Zlata paličica: 5 EUR

 

SNG Drama Ljubljana:

mala drama ob 20.00: Ko sem bil mrtev

"Tudi najbolj dostojanstven človek je vsaj dvakrat na dan smešen."
– Ernst Lubitsch

Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev je bilo velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, ki je z njim utrdila svoj profesionalni ugled tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Eden prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939) je veljal za izgubljenega. Samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu in sam tudi igral v njej glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič v zapuščini Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruiran film so prvič predstavili naslednjega leta na filmskem festivalu v Pordenonu.
Film Ko sem bil mrtev je zasnovan na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. V burleskni izpeljavi se zgodba seveda zasuče drugače kot v Pirandellovem slovitem romanu Rajnki Matija Pascal.
Lubitschev junak je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja veselju s šahiranjem v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo to moti njegovo taščo, ki mu lepega dne (pravzaprav sredi noči) zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že išče novega ženina za užaloščeno hčer. In ji ga tudi privede na dom. Kaj vse bo napletel lažni služabnik, da bo osmešil snubca, ponovno osvojil ženo in se končno tudi znebil tečne tašče!

 

Kino Šiška, Katedrala ob 20:00: BREZIMNA, premiera ljubezenske zgodbe

Brezimna je razbeljena tihota, ki nima dobrih ali slabih dni, in je bolj kakor prostor, ki se giblje skozi prostor. Onstran imena, ki pomeni praznino. Onstran koncepta praznine. Ko prispeš v brezimno, v kateri vključno s tvojo osebo ni nič nikoli obstajalo, kdo je potem tam?

Raj je znotraj. Book your trip now.

scenarij in režija: Vlado Repnik Gotvan

luftballett: David Cvelbar

robot kvartet: Stefan Doepner

ples, vokal: Sura Sol Rei

vokal, kitara: Domen Don Holc

obzvok: Jure Vlahovič

Love song No. 2: Borut Kržišnik

intimne mobilne komunikacije: Igor Štromajer

izjave: Florence Hillel, Aaron Nuchowicz, Milorad Pavić, Gertrude Stein

sokomponiranje: Martina Ruhsam

supervizija: Simon Kardum

video: Matej Marinček

film: Baba Lan

scenski akt: Gašper Pavletič

scenski tehnik: Boštjan Jakopec

prevodi: Ksenija Vidic

posebna zahvala Bojani Kunst in Mateji Bučar

trajanje: 52 minut

 

Četrtna skupnost Trnovo od 17:00: Obraz Ljubljane, fotografska razstava

V Četrtni skupnosti Trnovo bodo ob dnevih odprtih vrat v prvem tednu oktobra na ogled arhitekturne fotografije avtorice Vesne Videnovič.

Čeprav je Ljubljana majhno mesto, se ponaša z izjemno arhitekturo. Razstavljenih je 20 fotografij ljubljanskih stavb, med katerimi so bolje prepoznavne WTC, Stadion Stožice, Narodna univerzitetna knjižnica, R5 (barvit trikoten stanovanjski blok v Zupančičevi jami), novi hotel InterContinental, Metalka, Slovenijales, kompleks Trnovska vrata in Center starejših Trnovo.

Projekt nam da vpogled v raznovrstnost oblik in motivov, vsaka stavba zase pa je svojstvena in posledično neponovljiva. Posebnost fotografij je v drugačni perspektivi; večinoma so zajeti samo deli stavb, ki pa so nadalje nekateri obrnjeni v levo ali desno (tudi na glavo), tako da jih vidimo z neobičajnega, nepričakovanega zornega kota.

Brez vstopnine

 

Kogojeva dvorana Društva slovenskih skladateljev ob 18:00: Okrogla miza AKTUALNI IZZIVI SLOVENSKE MUZIKOLOGIJE

Moderatorka: doc. dr. Katarina Hočevar Bogunović

Gostje:
dr. Matjaž Barbo (Oddelek za muzikologijo FF)
Ingrid Gortan (Cankarjev dom)
Veronika Brvar (Glasbena matica)
Nenad Firšt (Društvo slovenskih skladateljev)
Maja Kojc (Simfonični orkester RTV Slovenija)
Marko Vatovec (Akademija za glasbo)

Vstop prost

 

KOŽ ob 18:00: Dr. Matjaž Lunaček: Očetje in sinovi, predavanje

Josip Jurčič sodi med pisatelje, ki so zelo zgodaj začeli literarno pot. Zato toliko bolj preseneča, da je bil sposoben zelo kompleksnega razumevanja medčloveških odnosov, ki jih je predstavil skozi zapletene zgodbe. Eno od njegovih stalnih zanimanj so bili odnosi med očeti (ter očetovskimi figurami) in sinovi. Različic teh odnosov je pri njem veliko in pregledu teh bo namenjeno predavanje.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 18:00: Barve poletja – Barbara Kaiser

Vabimo vas na zaprtje fotografske razstave Barve poletja Barbare Kaiser. Projekcijo neizbranih fotografij bo popestrilo ubrano prepevanje ljudskih v izvedbi okteta Lipa iz Sore pri Medvodah in pripovedovanje avtorice razstave.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: ma novo vodstvo – ob ponedeljkih ni predstav

 

Kinodvor:

18:45 Rudar, Hanna Slak, Slovenija / Hrvaška, 2017, DCP, 102'

Projekciji bo v Kavarni sledil pogovor: Boštjan Videmšek se bo pogovarjal z režiserko Hanno Slak in Mehmedalijo Alićem.

Rudar v zapuščenem rudniku odkrije posmrtne ostanke tisočih žrtev iz časa po drugi svetovni vojni. Da bi jim omogočil dostojen pokop in s tem ohranil lastno človečnost, se zoperstavi zunanjemu svetu. Igrani film Hanne Slak je nastal po življenjski zgodbi zasavskega rudarja Mehmedalije Alića in njegovi avtobiografiji Nihče.

21:00 Kvadrat (The Square), Ruben Östlund, Švedska / Nemčija / Francija / Danska, 2017, DCP, 151'

Provokativna satira švedskega režiserja Rubena Östlunda (Višja sila) tokrat preiskuje stanje zaupanja v družbi, ki jo zaznamujeta naraščajoči individualizem in razkroj družbene empatije. Dobitnik zlate palme letošnjega Cannesa.

Mala dvorana in 19:00 in 20:15:

Trst, Jugoslavija (Trieste, Yugoslavia), Alessio Bozzer, Italija / Hrvaška / BiH, 2017, 62'

Zgodbe in pričevanja z obeh strani meje v dokumentarnem filmu Alessia Bozzerja obujajo ekonomijo in politiko let, ko je bil tržaški Ponte Rosso za prebivalce nekdanje Jugoslavije priljubljena nakupovalna destinacija.

 

Komuna:

17:00 Rudar (The Miner), drama, Hanna A. W. Slak, Slovenija, 102'

19:00 Viktorija in Abdul (Victoria and Abdul), biografska drama, Stephen Frears, Velika Britanija, ZDA, 112'

21:00 Sledi v snegu (Wind River), Taylor Sheridan, triler, Velika Britanija, Kanada, ZDA, 110'