Metelkova mesto: peti ponedeljek v mesecu. Metelkova mesto je zaprto.

 

Glasba drugje:

 

Klub ZOO od 20:00: Jazz Ponedeljek: Mike Levtushenko, Miha Koren & Klemens Marktl!

Mike Levtushenko /saksofon
Miha Koren /bass
Klemens Marktl /bobni

Vabljeni!

Brez vstopnine

 

Prulček Bar od 20:00: Greenday - Duo Evina

Greenday v Prulčku je namenjen novim upom. Vabimo mlade še neprepoznavne bende z vizijo. Vsak začetek je težak in nastopanje pred publiko je pomembna prelomnica. 

Duo EVINA. Punci prihajata iz Postojne in preigravata poleg avtorskih skladb rock pesmi. Letos sta se imeli priložnost predstaviti tudi na odru Slovenija ima talent, na festivalu Fens v Kopru pa sta zasedli s skladbo V čolnu za dva odlično 2. mesto. Skladbo lahko slišite na različnih radijskih postajah.

Brez vstopnine

 

Teater, gledališče in odrske deske:

 

PTL ob 17:00: Ivana Djilas: Veveriček posebne sorte

Po zgodbi Svetlane Makarovič

plesno-glasbeno-gledališka predstava za otroke od 4. leta dalje

Avtorica zgodbe: Svetlana Makarovič

Adaptacija in režija: Ivana Djilas

Koreografija: Maša Kagao Knez

Avtorska glasba: Blaž Celarec

Soustvarjanje in izvedba: Maša Kagao Knez, Blaž Celarec, Vito Weis, Joseph Nzobandora-Jose

Scenografija: Ajda Vogelnik

Kostumografija, maske in rekviziti: Barbara Stupica

Oblikovanje svetlobe in tehnične rešitve: Janko Oven

Izdelava kostumov, mask in rekvizitov: Barbara Stupica, Barbara Bulatović, Slavko Trivković, Urša Žan, Marjetka Valjavec

Izdelava scene: Janko Železnik – JAKO d.o.o.

Producentka: Katja Somrak

Produkcija: Plesni Teater Ljubljana

Zahvale: Svetlana Makarovič, Primož Pislak, Darko Korošec, SMG, Boštjan Gombač, Branko Završan

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Oder pod zvezdami, Ljubljana ob 17:00:Močeradek gre čez cesto, lutkovna predstava

Ugledališčena poezija Srečka Kosovela skuša gledalce povabiti k čudenju, jih raznežiti in razigrati ter zazibati s preprostimi ritmi, ki jih ponujajo verzi. Pesniški lutkovni kolaž vodi v svet senzoričnega, glasbenega in imaginativnega gledališ

Ugledališčena poezija Srečka Kosovela skuša gledalce povabiti k čudenju, jih raznežiti in razigrati ter zazibati s preprostimi ritmi, ki jih ponujajo verzi. Pesniški lutkovni kolaž vodi v svet senzoričnega, glasbenega in imaginativnega gledališča. Uporabite vse svoje čute in vstopite v gledališče, ki pomeni svet – in se mu čudite! Kajti toliko zanimivega je v njem ... V naši predstavi ni lutk. Je pa animacija! Animacija vsega: prostora, materiala, predmetov, svetlobe, zvokov, besed, ljudi. Animiramo pesnika samega, Srečka Kosovela, animiramo predstavo, animiramo gledalce. Zakaj? Ker želimo ne le uživati v podobah in dogodkih, ki jih posredujejo pesmi, ampak zajeti njihov duh.

Vstopnina: 5.00 €

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir

Veličastnih 7, Ta hud abonma in za izven
Režija: Silviu Purcărete

Po romanu Leva Tolstoja

Režiser: SILVIU PURCĂRETE
Dramaturginja: EVA MAHKOVIC
Scenograf in kostumograf: DRAGOS BUHAGIAR
Skladatelj: VASILE SIRLI

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom

Zasedba: Viktorija Bencik Emeršič, Sebastian Cavazza, Bojan Emeršič, Uroš Fürst, Petra Govc, Gregor Gruden, Jure Henigman, Eva Jesenovec, Aljaž Jovanović, Mirjam Korbar Žlajpah , Gorazd Logar, Marko Mandić, Boris Ostan, Jette Ostan Vejrup, Matej Puc, Ajda Smrekar, Janez Škof, Jernej Šugman, Nina Valič, Pia Zemljič, Judita Zidar, Vojko Zidar, Jana Zupančič in drugi

Tolstojeva dela so velikanske freske sveta. Kar sedemkrat je prepisal ep Vojna in mir, skice in beležke zanj so polnile visoke omare. "Vsako umetniško delo doseže najvišjo stopnjo tedaj, ko človek pozabi na njegov umetni nastanek in občuti njegovo bivanje kot resničnost. Pri Tolstoju je to vzvišeno slepilo večkrat popolno." (Stefan Zweig)

Romunski režiser Silviu Purcǎrete, ki živi v Franciji ter ustvarja v najuglednejših opernih in gledaliških hišah vsega sveta, se bo skupaj s slovenskimi igralci in s svojimi stalnimi umetniškimi sodelavci junaško lotil priredbe in uprizoritve tega dela. "Vojna in mir, o katerih govorimo, sta iz iste snovi. Prve ni brez drugega. Mir se rodi iz vojne in tako že tudi sam vsebuje njene zasevke," pravi Purcǎrete. Pomembna iztočnica za številne Purcǎretove predstave je občutenje apokalipse, tisti trenutek, v katerem človek skorajda opusti upanje na odrešitev; ravno v tem ključnem trenutku se začnejo njegovi bogati gledališki svetovi.

Vojna in mir bo osrednji dogodek festivala Tolstoj, iskalec resnice, ki smo ga za leto 2017 zasnovali v Cankarjevem domu. "Nasilje, čustva in krutost gledalce popeljejo na prav posebno potovanje, kjer lahko na lastni koži občutijo vero, upanje, bolečino in ljubezen," so zapisali leta 2012, ko je Goethejev in Purcǎretov Faust očaral obiskovalce mariborske Evropske prestolnice kulture.

Vstopnina: 15, 19, 21, 25, 13 EUR

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Klinika Tivoli d.o.o., režija Gorazd Žilavec, komedija

Avtorji: Lučka Jagodic, Marko Pokorn, Boštjan Tadel 

Priredba in režija: Gorazd Žilavec

Asistent režije in kostumografije: Marko Skok

Scenografija: Ana Rahela Klopčič
Kostumografija: Mateja Čibej

Glasba: Davor Herceg

Oblikovalec luči: Marko Kovač
 

Igrajo:

Srečko Kermavner, Lili Bačer Kermavner, Urška Koželj, Rok Pirnat, Grega Usenik, Marko Skok

Klinika Tivoli, nekakšna predhodnica priljubljene TV-nadaljevanke Naša mala klinika, je gledališka komedija o novodobnih podjetnikih, ki izkoriščajo trenutno družbeno stanje, z njihovo zgodbo pa se gledalci zlahka poistovetijo ter se pri tem do solz nasmejijo. Pri tem so jim v znatno pomoč natančno tipizirani liki glavnih protagonistov,

ki ponujajo vse možnosti kreativnega ustvarjanja znotraj zgodbe o promiskuitetni družbi navideznega razbijanja tabujev, kjer nič ni res in je vse dovoljeno, če le ne boli …

To je ob imenu režiserja Gorazda Žilavca, ki se je v prejšnji sezoni v Šentjakobskem gledališču kot režiser več kot uspešno spopadel z Jesihovim Trikojem, za katerega je prejel kar dve igralski priznanji, tudi matička na 55. Linhartovem srečanju v Postojni, več kot prepričljiv razlog za ogled.

Vstopnice od 5 EUR dalje

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Antigona

"Iz modrih ust izvira slavni rek: kogar je bog udaril s slepoto, vidi večkrat dobro v tem, kar je zlo."

Antigona je poleg Kralja Ojdipa najpomembnejša med sedmimi ohranjenimi Sofoklovimi tragedijami, zmeraj znova in v vsakem zgodovinskem trenutku drugače vredna uprizarjanja. Tako rekoč večno jo delajo njeni dramski liki z naslovnim na čelu, klasična zgradba, vprašanja, ki jih postavlja, in odgovori, ki jih daje sama, še bolj pa tisti, ki jih poišče vsakokratna dramaturško-režijska postavitev: razmerje med napisanimi in nenapisanimi zakoni, obseg človekovih (tudi mrličevih) temeljnih pravic, moč argumenta in argument moči …

Antigona kot upornica demonstrira svojo osebno voljo nad državnim ukazom. Popolnoma se zaveda, kaj pomeni njeno dejanje in kaj tvega z njim. Je spodbuda za njeno dejanje res pravica mrtvega brata do pokopa? Če gre Antigoni samo za to, da opravi obred za umrlim bratom, da bo šla lahko njegova duša onkraj, zakaj izvede pokop dvakrat? Dejstvo, da opravi obred dvakrat, odpira druge možne interpretacije.
Kreontov argument, da Polinejk ne zasluži pokopa, ker je izdajalec, morda ni povsem prepričljiv, vendar tudi Antigonin argument, da je mrtve treba pokopati, ker to zahtevajo starodavni (božji) zakoni, vzbuja pomisleke. Verjetno gre za nekaj več kot pokop mrtveca ali posmrtno kazen. Živi so tisti, ki spoštujejo zakone ali jih ne spoštujejo. Pri tem je morda pomembnejše, kdo se mora komu podrediti. Čigavi zakoni so veljavni in kdo ima zadnjo besedo.

mala drama ob 20:00: Ljudski demokratični cirkus Sakešvili

"Kdo vendar smo?"

V Dramo prihaja z nagrado Slavka Gruma za leto 2016 nagrajen Ljudski demokratični cirkus Sakešvili iz totalitarne državice, kjer je vse omejeno in regulirano. Celo za samozadovoljevanje, samomor ali srečo je treba imeti bon. Enakost je prignana do konca, niti spolov ni več, ljubezen pa je ena sama, do "doživljenjskega" predsednika, ki mu je tako kot vsem drugim v tej državi ime Sakešvili. Vendar se avtor rokgre bolj kot z diktaturo ukvarja z njenimi žrtvami, z državljani, ki nastopajo oziroma kar živijo v cirkusu, v katerem predstava in občinstvo nista ločena. Svojo identiteto so izgubili že zdavnaj, in ko se razširi novica o predsednikovi smrti, se ne morejo več spomniti, kdo in kaj so bili nekoč, kot tudi ne morejo postati nekaj drugega in na novo zaživeti. Svoboda je preveč strašljiva, prinaša tveganja, ki jim niso (več) kos.
Skozi niz absurdno komičnih situacij govori Ljudski demokratični cirkus Sakešvili predvsem o tem, kako nenehno "pranje možganov" spira človeku tudi osebnost, dostojanstvo in vse tisto, kar ga kot človeka sploh določa.

 

Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj ob 20:00: Modra

Po motivih drame Modra soba Davida Hara

Produkcija V. semestra študentov AGRFT

Režija: Jan Krmelj; igrajo: Urban Kuntarič, Eva Stražar, Lea Cok, Dominik Vodopivec

Vstopnina: 6, 4 EUR

 

MGL (Veliki oder) ob 20:00: Čudežna terapija, komedija

Kadar v zakonu hudo škriplje, prideta človeku na misel vsaj dve zelo različni rešitvi: ločitev ali obisk zakonske posvetovalnice oziroma psihoterapevta. Tako se tudi Jana in Valentin Dorek, par srednjih let z dvema skoraj odraslima otrokoma, namenita reševati zakonsko barko, ki neusmiljeno tone. Njuna psihoterapevtka, ženska z dolgoletno prakso, jima postreže s celo vrsto različnih psiholoških vaj za izboljšanje komunikacije, ki pa po prvih obotavljajočih se korakih sprožijo hudournike medsebojnega obtoževanja. Na dan privrejo zatajevani občutki Jane, ki se je vsa leta zakona počutila odrinjeno in zapostavljeno, saj Valentinu nikoli ni odpustila skoka čez plot. Vendar ji zagrenjeni Valentin vrne milo za drago, ker si je tudi ona nekoč privoščila ljubimca. Kot vsi dolgoletni zakonci sta Jana in Valentin izkušena in do zob oborožena veterana zakonskega bojišča; vešče vrtita meče očitkov, mečeta kopja obtoževanj, podstavljata mine poniževanj in streljata drug drugemu naravnost v srce. Bo mirovna misija uglajene in obupane psihoterapevtke uspela ali pa bo s svojimi metodami vred končala kot kolateralna škoda vojne zakoncev Dorek?

 

KOŽ ob 18:00: Jože Bavcon in Blanka Ravnjak: Sobne rastline, predavanje

Celotni naslov predavanja dr. Jožeta Bavcona in mag. Blanke Ravnjak je Sobne rastline iz 60. in 70. let.

Dokler v naše hiše ni množično prodrla centralna kurjava, je marsikatera rastlina ostajala stalnica, tako v mestu kot na podeželju. Ko so vsi prostori postali topli, so se rastline začele poslavljati. Cvetličarn je postajalo vedno več in več, nove modne rastline so zamenjale stare, ki so vztrajale po 100 in več let. Smo nanje pozabili? Moda se tudi v rastlinskem svetu spreminja. Je morda že zopet čas, da se vrnejo nazaj ? Jih še poznamo? Predavatelja sta iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature:

17:00 Kaj pomeni "sola scriptura" danes?

Omizje bosta uvedla dva kratka razmisleka: Drago Sukič bo imel uvodni razmislek na temo "Sola scriptura in apostolsko (cerkveno) učiteljstvo", pozneje bo Peter Novak prispeval nekaj misli v zvezi z vprašanjem "Kako naj bi pravilno brali in razlagali Sveto pismo?". Sledil pa bo pogovor, ki se bo osredotočil okoli iztočnic: Kakšno avtoriteto naj bi imelo Sveto pismo v odnosu do cerkvenega izročila?; Kakšno avtoriteto naj bi imelo Sveto pismo v odnosu do sodobnih znanosti in ved?; Kako naj bi pravilno brali in razlagali Sveto pismo? in Kaj pomeni, da je Sveto pismo "navdihnjeno"?

20:00 Spinoza in naravno pravo - dr. Igor Pribac

Ko govorimo o Spinozi, ne moremo mimo tega, da je na njegovi misli nekaj neznosnega, škandaloznega, kar že od njegovega časa do danes razburja filozofske duhove, teologe pa spravlja v ogorčenje. Jedro spora gre gotovo iskati v Spinozovem neženiranem istovetenju Boga in narave (Deus sive Natura), ki za sabo potegne panteistično sliko determinističnega univerzuma, v katerem ni prostora za čudeže in naključja. A kako se ta kontroverza, ki prežema Spinozovo celokupno filozofsko podjetje, zrcali v segmentu njegove politične misli? Po drugi strani, kako se Spinozova politična misel dotika sodobnega pojmovanja politike in, toliko bolj,, kako se dotika nje same − politike kot politike? Kaj je tisto, po čemer je Spinozova politična filozofija zares aktualna?

Predavatelj se bo teh vprašanj lotil prek pretresa Spinozove teorije naravnega prava. Na osnovi njene evalvacije v luči različnih kontekstov (filozofskem, teološkem, zgodovinsko-političnem), bodo v predavanju zarisani argumenti, ki kažejo na to, da je prav v tej točki − točki koncepcije naravnega prava − prepoznati mesto eminentne razlikovalne poteze in aktualnosti Spinozove politične filozofije.

Organizator dogodka je Organizacijski odbor Seminarja za politično teorijo, ki poteka v okviru Mirovnega inštituta.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: Filmi Damjana Kozoleta

Rezervni deli, Damjan Kozole, Slovenija, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 87' 

Krško, majhno industrijsko mesto blizu južne slovenske meje s Hrvaško. Ludvik, nekdanji državni prvak v speedwayu, danes pa zagrenjen vdovec, vsako noč s kombijem prevaža ilegalne prebežnike od hrvaške do italijanske meje. Šef mu pošlje za pomočnika mladega in neizkušenega Rudija. Na prvi vožnji postavi Ludvik pred Rudija nekaj preizkušenj. Rudi ima moralne dileme. Po vrnitvi domov v Krško se zapijeta in Ludvik sprejme Rudija za svojega. Hodita na dirke in skoraj vsako noč mimo nuklearne elektrarne prevažata ilegalce z vseh koncev sveta. Rudi se hitro znebi moralnih pomislekov, postane trd in neizprosen.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

20:00 Teorija filma: uvod skozi čute

Deklica in smrt (Death and the Maiden), Roman Polanski, VB/ZDA/Francija, 1994, 35mm, 1.85, barvni, 103’, sp

Gospodinja (Sigourney Weaver) s svojim možem, pomembnim odvetnikom (Stuart Wilson), živi spokojno življenje v odročni koči nekje v brezimni deželi tretjega sveta. Zaradi nevihte mož neke noči domov pripelje premočenega človeka (Ben Kingsley). Naključno srečanje v ženski zdrami demone preteklosti, saj je prepričana, da je dobrodušni gost v resnici krvoločni rabelj in posiljevalec, ki se je v prejšnjem režimu sadistično izživljal nad svojimi ujetniki. V priredbi gledališke igre Polanski s skrajno omejenimi sredstvi (en sam prostor in trije igralci) izkaže spretnost pri ustvarjanju mučnega vzdušja in rastoče napetosti.

 

Kinodvor:

19:00 Rdeča želva (La Tortue rouge), Michaël Dudok de Wit, Francija / Belgija / Japonska, 2016, DCP, 80'

Predfilm: Nočna ptica.

Presunljiva, poetična animirana alegorija o večnem kroženju življenja, človekovi povezanosti z naravo ter globokih vezeh družine in ljubezni v de Witovem edinstvenem minimalističnem slogu in produkciji slovitega japonskega studia Ghibli.

21:00 Matura (Bacalaureat), Cristian Mungiu , Romunija / Francija / Belgija, 2016, 128'

Prvak romunskega novega vala Cristian Mungiu se v trpki, realistični moralni drami o vrednotah, vzgoji, kompromisih in korupciji loti težavnega vprašanja, ali cilji upravičujejo sredstva, ko je posredi dobrobit naših otrok. Nagrada za najboljšo režijo na letošnjem festivalu v Cannesu.

 

Komuna:

17:30 Dežela La La (La La Land), Damien Chazelle, ZDA, romantična glasbena drama

20:00 Dežela La La (La La Land), Damien Chazelle, ZDA, romantična glasbena drama