Drugačne umetnosti:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
 

Gala hala ob 21:00: KOČEVJE U LUBLAN LUKŠ vas letos ponovno vabi na tradicionalni dogodek Kočevje u Lublan z vrhunsko kočevsko glasbo. Špilajo: D-splash Basement Clan NčOdNč Vstopnina: 3€ 0€ - Člani KLUKŠ

 

Jalla Jalla ob 21:00: No More Idols (HC/punk, Zagreb)

 

Muzične umetnosti:

 

Slovenska filharmonija, dvorana Slavka Osterca ob 19:30: Ob klavirju

Ana Maria Beguš + Klavirski trio Rupnik
Anže Rupnik, klavir
Manca Rupnik, violina
Nejc Rupnik, violončelo

Spored:
Slavko Osterc: Pravljica in resnica o svetovnem miru

Johannes Brahms: 7 Fantazij, op.116
Johannes Brahms: Klavirski trio op. 8, št.1 v H-duru

Ana Maria Beguš se je začela učiti klavir na Glasbeni šoli Ljubljana Moste - Polje v Ljubljani pri prof. Marjani Križman, do vpisa na Konservatorij za glasbo in balet pa jo je popeljala prof. Tjaša Turk, kjer je šolanje nadaljevala pri prof. Tatjani Šporar Bratuž, v zadnjem letniku pa je v razredu prof. Andreje Kosmač maturirala z odliko. Trenutno je študentka 2. letnika magistrskega študija glasbene umetnosti v razredu red. prof. Tatjane Ognjanovič. Občinstvu se je predstavila na nastopih tako doma (Ljubljana, Krško, Postojna, Novo mesto, Škofja Loka, Murska Sobota idr.) kot v tujini (Zagreb, Trst, Brač, Makarska, Beograd, Novi Sad idr.), prav tako pa se redno udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih se zavzema za predstavitev slovenskih skladateljev, tako doma kot v mednarodnem prostoru. V letih 2011 in 2012 je v literarnem performansu z naslovom Alma sodelovala tudi z igralko Polono Vetrih, leta 2013 pa je v Idriji s priložnostno zasedbo izvedla 1. stavek Mozartovega Klavirskega koncerta v d-molu. Redno se izpopolnjuje na seminarjih priznanih klavirskih pedagogov in pianistov, kot so: Tatjana Ognjanovič, Julia Gubaidullina, Ruben Dalibaltayan, Arbo Valdma, C. M. Mehner in Simon Trpčeski.
Klavirski trio Rupnik sestavljajo violinistka Manca (1996), študentka 3. letnika Univerze Mozarteum v Salzburgu v razredu prof. Rainerja Schmidta, violončelist Nejc (2000), dijak 3. letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Karmen Pečar, in pianist Anže (1998), študent 1. letnika AG v Ljubljani v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Trio je začel delovati pod mentorstvom prof. Kaje Stražar in prof. Urše Kržič na Glasbeni šoli Vrhnika. Od 2013 do 2016 je deloval v okviru Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani pod mentorstvom prof. Tomaža Lorenza, od letos pa deluje v okviru Akademije za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Janeza Podleska. Klavirski trio Rupnik je prvonagrajenec z maksimalnim številom točk na mnogih domačih in mednarodnih tekmovanjih (Stringfest, Sremska Mitrovica 2011 in 2012; Paolo Spincic, Trst 2011; TEMSIG 2014 in 2016; Svirel 2013 in 2016; Primož Ramovš, Ljubljana 2015). Uspešno se je predstavil tudi s samostojnimi koncerti v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Klavirski trio Rupnik je prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za izjemne študijske uspehe in zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole za leto 2015. Nejc igra na violončelo goslarske mojstrice Katharine Abbühl (l. 2011), Manca pa na violino goslarskih mojstrov Aleksandra Krilova in Katharine Abbühl sub spirito (l.1999) iz Cremone.

Vstopnina: Rezervacije sedišča.

 

Balassijev inštitut od 19:30: Koncert: godalni kvartet Dissonance

Izmenjalni koncert med oddelkoma za kompozicijo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Univerze za glasbo Ferenca Liszta iz Budimpešte

Akademiji bosta tudi letos skupaj praznovali v čast velikanu glasbene umetnosti. Po velikem uspehu lanskega Bartókovega dne bodo letos večjo pozornost posvetili Kodályevemu delovanju. Sodelujoči godalni kvartet Dissonance in slušatelji glasbenih akademij iz dveh držav bodo pričarali nepozaben večer, ki bo pričal o Kodályevi večni inspirativni moči.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom:

Gallusova dvorana ob 19:30: Kromatika - Aranjuez

Catherine Larsen-Maguire

Simfonični orkester RTV Slovenija

Solist: Mak Grgić, kitara

Program:
Maurice Ravel, Norčkova jutranja pesem iz suite Zrcala
Joaquin Rodrigo, Aranjueški koncert
*
Sergej Rahmaninov, Simfonični plesi

Britanska fagotistka Catherine Larsen-Maguire se od leta 2012 posveča dirigiranju. Prav posebej se je uveljavila kot interpretka sodobne glasbe. Sodelovala je z orkestri, kot so Berlinski in Londonski filharmoniki, ter z dirigenti, kot sta Claudio Abbado in Simon Rattle. Tokrat bo globino svojega razumevanja glasbe in sposobnost vodenja simfoničnega orkestra razkazala z Ravelovo Norčkovo jutranjo pesmijo iz suite Zrcala, ki je izvirno nastala za klavir solo in je bila pozneje orkestrirana, ter s prikupno grotesknimi Simfoničnimi plesi, zadnjim delom Rahmaninova.

Tema priljubljenima deloma se pridružuje še ena uspešnica, ki sodi med najbolj znana dela španske klasične glasbe – koncert, za katerega je Joaquin Rodrigo našel navdih v vrtovih palače kralja Filipa Drugega v Aranjuezu. Concierto de Aranjuez očara s temperamentnim prvim stavkom, posebno čustveno globino pa skriva njegov melanholični drugi stavek, v katerem kitarist lahko razkaže tako lepoto tona kot tudi

sposobnost intimne glasbene komunikacije. Te kakovosti brez dvoma ima mladi slovenski kitarist Mak Grgić. Po študiju na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju je dokončal doktorski študij na Univerzi v Los Angelesu. Zdaj deluje kot predavatelj na Thorntonski glasbeni šoli Univerze v Južni Kaliforniji. Uveljavil se je kot izjemen koncertant in pedagog.

Vstopnina: 8, 11, 15, 19, 6* EUR

 

Kino Šiška, Katedrala ob 20:00: TINARIWEN + Širom

Po 15 letih se v Slovenijo vrača svetovna tuareška senzacija Tinariwen, grammyjevski nagrajenci in eni najbolj priznanih puščavskih blues rockerjev na svetu! V Šiški nam bodo decembra predstavili svojo najnovejšo ploščo Elwan in pokazali, zakaj veljajo za kralje in kraljice saharske kitarske poezije. Večer bo uvedel domači trio Širom, čigar letošnja druga plošča prejema najvišje ocene referenčnih medijev s celega sveta, kot so BBC, The Wire, Songlines in drugi.

Tuareške zasedbe Tinariwen ni potrebno posebej predstavljati, saj je v že skoraj štirih desetletjih delovanja obredla že tako rekoč cel svet, zlasti po izdaji prelomne plošče Aman Iman leta 2007. “Resnični glasbeni uporniki”, kot jih je označil NPR, izvirajo iz Malija, čigar bogata glasbena dediščina je svetu med drugim dala Toumanija Diabatéja in velikega Alija Farko Touréja, njihova življenja ter glasbeni izraz pa so zaznamovali spopadi in krčenje svobod tamkajšnjega območja ter njihovega ljudstva. Pri ustvarjanju svojega puščavskega blues rocka črpajo iz zahodnjaških in domačih tradicij, iz bolečine domotožja in iz lepote domovine, iz spodbujanja upora in iz iskanja tolažbe. Svoj pečat so pustili na številnih mlajših generacijah glasbenikov, kot sta Bombino in skupina Imarhan, hvalospeve pa so jim namenjali tudi največji svetovni glasbeni zvezdniki – Thom Yorke, Damon Albarn, Robert Plant in Chris Martin, če naštejemo le peščico.

Tako kot za zasedbo samo je tudi za najnovejšo, osmo ploščo Tinariwen prav posebna zgodba. Prejemniki grammyja v kategoriji glasbe sveta leta 2012 so se v zadnjih letih znašli v izgnanstvu, saj so njihove domove zavzeli gospodarji vojne. Glasbeniki so zavetišče našli v kultnem ameriškem studiu Rancho de la Luna, kjer so med drugim snemali Queens of the Stone Age, PJ Harvey, Arctic Monkeys, Foo Fighters in Iggy Pop, na pomoč pa so jim priskočili tudi Kurt Vile, Mark Lanegan in kitarist Marc Sweeney (Johnny Cash, Bonnie Prince Billy, Cat Power). Enajsterica novih skladb na plošči Elwan tako vnovič potrjuje, da je Tinariwen glasbeni fenomen, ki mu dandanes ni para.

Skupina, ki je gostovala na vseh glavnih svetovnih festivalih (Glastonbury, Coachella, Roskilde, WOMAD …), je  v Sloveniji prvič nastopila v okviru Druge godbe leta 2002, še preden je eksplodirala na svetovni ravni, tokrat pa se vrača na prvi samostojni koncert na naših tleh. Pridite in se prepustite toplemu saharskemu vetru, ki bo decembra zavel v Šiški!

Akustični folk trance trio Širom, ki ga sestavljajo Ana Kravanja, Iztok Koren in Samo Kutin, med drugim znani tudi iz zasedb ŠKM banda, Najoua, Hexenbrutal in Samo Gromofon, je pozornost svetovne javnosti vzbudil že s prvo ploščo, izdano pri Založbi Radia Študent, naravnost osupnil pa jo je z letošnjim naslednikom Lahko sem glinena mesojedka. Pri Glitterbeat Records izdana plošča je navdušila referenčne medije po celem svetu, kot so BBC, The Wire, Songlines in drugi, ki ne varčujejo s pohvalami na račun zasedbinega edinstvenega, elegantno večplastnega zvoka med Hauschkinim akustičnim technom, intergalaktičnimi potovanji Sun Ra Arkestraja ter vse zajemajočega chamber folka Kronos Quarteta.

Na dan 25 €

 

Klub CD ob 20:00: Lara Jankovič: Kako diši svoboda, kakšne barve je mir?

Lara Jankovič, vokal; Ravi Shresta, Tilen Stepišnik, kitara

Pesmi sveta o nesmislu vojn in sovraštva, pesmi o svobodi, miru, sožitju, ljubezni in strpnosti.

Koncert nas popelje skozi pesmi različnih narodov, petih delno v izvirnem in slovenskem jeziku. Z njimi izvajalka nagovarja, kar je dobrega v njej in drugih, s sprejemanjem in spoštovanjem sočloveka, z večno težnjo po sožitju in strpnosti.

Intimen in hkrati energičen večer, poln čustev, ki začara občinstvo in ostane v spominu kot nepozabno doživetje.

Vstopnina: 14, 9* EUR

 

Festivalna dvorana ob 20:00: Pesem zate. Od srca do srca.

Na predvečer Miklavža, v samem središču za kulturo mladih, se bomo dotaknili naših najmlajših. Vsi otroci so majhni čudeži, vsi so se rodili zato, da zrastejo in se razcvetijo. Žal se nekateri že v najnežnejših letih soočijo z bojem za golo življenje, z boleznijo, ki postavi na glavo življenje vse družine. Zaradi spoštovanja njihovih nemih bitk, zaradi podpore vsem mamam in očetom, ki doživljajo težke preizkušnje, in zato, ker imamo dve roki - eno zase in eno za pomoč drugim - bodite z nami, ko bo PESEM ZATE spletla široko pot OD SRCA DO SRCA.

S svojim dobrodelnim nastopom se bodo otrokom, obolelim za rakom, srčno in brezpogojno, poklonile glasbenice Darja Švajger, Nuša Derenda in Nuška Drašček ter Primož Grašič, Žiga Vehovec in Greentown Jazz Band, skupaj z ansamblom Livingston. Program bo vodil in povezoval Peter Poles.

Izkupiček od prodaje kart bomo v celoti donirali Ustanovi za pomoč otroku z rakom.

na dan dogodka: 20 €

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Pot na Sirij: Anthroapologies

Matija Krivec - kontrabas, kitara, mandolina, glas

Jože Cesar - tolkala

Guillermo Escalante - kitara, prečna lesena flavta, glas

Sledil bo Celični jam.

Brez vstopnine

 

Vizualno-kulturne, gibajoče in pametne prireditve:

 

Mini teater:

ob 18:00: Nemoč

'Klovn sem. In zbiram trenutke.'
O predstavi
Ko je bodoči Nobelovec Heinrich Böll leta 1963 objavil Klovnove poglede, je brezsramno iskrena točka obračuna Hansa Schnierja dvignila veliko prahu; umetniško zrcalo, ki je bilo podržano pred nemško gospodarsko, politično in versko elito, je odsevalo s krvjo druge svetovne vojne zapacane roke, ki kar ne nehajo in ne nehajo grabiti. Podoben mehanizem razlaga tudi Janis Varufakis, grški ekonomist in intelektualec, v prodajni uspešnici Globalni minotaver (Amerika, Evropa in prihodnost svetovnega gospodarstva), objavljeni leta 2011. V svoji kritični analizi svetovnega finančnega dogajanja nedavnega časa ugotavlja, zakaj se je svet znašel sredi kronične negotovosti in trajne krize.
Predstava Nemoč izhaja iz presečišča obeh del: nemoči kot temeljnega občutka posameznika, ki skuša obdržati glavo nad gladino vseh ekonomskih, političnih in osebnih kriz. Če gre pri Klovnovih pogledih za intimno nemoč glavnega junaka, se pri Varufakisu občutje potencira in razširi na sfero družbe, ki ne zna in ne zmore najti ustreznega odgovora na zlom ekonomskih paradigem in zato doživlja globalno nemoč.

Ob 20:00: Kozmopolis

DeLillo, rojen 1936 v New Yorku, je ameriški romanopisec, dramatik in esejist. Teme njegovih del so izjemno raznolike - od športa in zapletenosti jezika, matematike, hladne vojne, digitalne dobe do politike, ekonomije in globalnega terorizma. V slovenščino sta prevedena dva njegova romana Beli šum in Kozmopolis. Po slednjem je bil posnet istoimenski film v režiji Davida Cronenberga, v katerem glavno vlogo newyorškega multimilijonarja Erica Michaela Packerja igra Robert Pattinson.

V romanu si Packer nekega aprilskega dne zada na videz preprosto nalogo: obiskati frizerja na drugem koncu newyorškega Manhattna. Potovanje v razkošni, neprebojni, visoko tehnološko opremljeni beli limuzini se izkaže za nič manj kot futuristično odisejado. Packerju pot prestrezajo prometni zamaški zaradi obiska predsednika ZDA, antikapitalistični protest in pogrebna povorka za sufijskim reperjem.
Ovinki do cilja se daljšajo še zaradi naključnih srečanj z ženo in nenaključnih "srečanj" z manj usodnimi ženskami. Na račun samozavestnega prepričanja, da bo vrednost japonskega jena padla, Packer mimogrede izgublja velikanske vsote svojega in tujega kapitala. Izključevanje možnosti nepredvidljivega, na katero ga tiho opominja njegova asimetrična prostata, pa ga ne stane le denarja, ampak tudi iluzije o lastni nesmrtnosti. "Ko bom umrl, me ne bo konec. Sveta bo konec," meni.
Kozmopolis prinaša teme, ki bolj odmevajo danes, ko padajo titani financ, kot pa v času njegovega nastanka. "Je na točki med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, tisti nemogoči tekoči kontinuiteti, ki združuje naš notranji in zunanji svet. Ko se Packerjev svet sesuje, se znajde odmaknjen od dojemanja realnosti. Na dogodke reagira delček sekunde preden se sploh zgodijo, vendar jih ne napoveduje, doživlja jih v izolaciji, ni omejen s čustvenimi, družbenimi faktorji, ki nas določajo: opazuje in ne sodeluje v človeškem trudu. Pada iz časa. Je ne priklopljen," so zapisali v Mini teatru.
Za dramaturško priredbo romana in režijo predstave stoji Prošić, scenografijo in oblikovanje luči podpisuje Mark Požlep, kostumografijo Ana Savič Gecan, oblikovanje maske pa Zoran Srdić Janežič.

 

SNG Opera in balet ob 19:00: Hrestač - božična zgodba

Hrestač – Božična zgodba madžarskega koreografa in režiserja Yourija Vámosa je "lesketajoče zasnežena, očarljiva, vesela in pričakovanja zbujajoča predstava", ki s svojo čarobnostjo tudi domačemu občinstvu vedno znova pričara decembrsko praznično vzdušje. Eno najlepših baletnih pravljic, ki jo je libretist Marius Petipa zasnoval po Dumasovi adaptaciji Hoffmannove pravljice Hrestač in mišji kralj, je režiser nadgradil z znano brezčasno Božično zgodbo Charlesa Dickensa. V ospredju je zagrenjen ljudomrzni skopuh, ki sovraži božič. Skozi sanje spozna krivice, ki jih je storil v življenju, se pokesa ter postane ljubeč in radodaren človek. Velika baletna uspešnica je uprizoritev z globokim sporočilom, da človeka lahko osrečita tudi prijaznost in sočutje do drugih ljudi. Čeprav je predstava, ki je prava paša za otroški domišljijski svet, na odru SNG Opera in balet Ljubljana od premierne sezone 2002/2003 doživela že skoraj 60 ponovitev, vedno znova do zadnjega kotička napolni dvorano, saj je kot nalašč tudi za vse tiste, ki radi uživajo v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega in v baletnih virtuoznostih.

V predstavi, ki bo ponovno zaživela na odru ljubljanske Opere, bodo nastopili baletni solisti in baletni zbor SNG Opera in balet Ljubljana, učenci Konservatorija za balet Ljubljana ter ženski operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Scena in kostumi v adaptaciji Gledališkega ateljeja SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana prihajajo iz Spodnjesaškega državnega gledališča Hannover GmbH.

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: 5xnagrajena komedija Ti nori tenorji

3x nagrajena komedija na Čufarjevih dnevih: za najboljšo komedijo festivala po izboru občinstva in strokovne žirije, ter plačekta za najboljšo moško vlogo, ki jo je prejel Damijan Perne.

Ken Ludwig je mednarodno priznan dramatik, čigar besedila so uspešnice na Broadwayu, v Londonskem West Endu in širom po svetu. Mnoga dela so prevedena v več kot dvajset jezikov. "Ti nori tenorji" so ob uprizoritvi v New Yorku dobili oznako " ena redkih dobrih fars še živečega avtorja".

Komedija zmešnjav Ti nori tenorji Kena Ludwiga je vrhunska mojstrsko napisana in spretno prevedena igra, situacijske in besedne komike. Gre za eno najpopularnejših komedij v zadnjih dveh desetletjih.
O čem govori naša uprizoritev:

Vodstvo Opere, osebje prestižnega hotela in mesto Ljubljana pričakujejo prihod enega največjih živečih tenorjev na planetu,Tita Merellija, ki naj bi nocoj pel Otella v ljubljanski Operi. Njegovi oboževalci, ki bodo poskrbeli za dobro počutje umetnika v našem mestu, v prvi vrsti hotelski gospodinjec, hči direktorja Opere, predsednica sveta Opere in sopranistka Diana, si želijo bližnjega srečanja z njim, še preden bo zvečer stopil na oderske deske. Direktor opere pa nestrpno pričakuje odrešenika in rešitelja zavožene sezone, saj finančni zalogaj gostovanja zvezdnika presega vse razumne meje. Vendar razprodana dvorana kaže na modro odločitev. Toda stvari niso tako enostavne, kot so videti na prvi pogled! 

Tito Merelli je, kot se za zvezdo njegovega kova spodobi,  zelo muhast in svojeglav. Njegova zamuda botruje paniki in postavi pod vprašaj izvedbo razprodane predstave Otella. Njegova ljubosumna žena,  ki potuje z njim, nima kaj dosti od moža, saj ni več kos zvezdnikovemu sprenevedanju. Ob njej si želijo Titove pozornosti še tri malo prej omenjene hotnice in nastavljače, direktorjeva hči Maggie, sopranistka Diana in predsednica sveta opere madam Julija, da o hoteljskem gospodinjcu sploh ne izgubljamo besed. Kdo bo pri tem uspešen, če se Tito končno pojavi?

Direktor Saunders, prototip sodobnega slovenskega manegerja, prepozna v svojim pomočniku Maxu pravega odrešenika in rešitev zagate. Kaj res?

A nič ni bol pomembno kot to, da rakci z majonezo ne bodo šli v nič. Če bodo roza, jih dobi občinstvo, če bodo zeleni pa odrski delavci gledališča!

Vstopnina: Od 7 EUR dalje.

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 19:30: Sveti mož

"... moje fikcije so moja last!"

Nova igra Mileta Koruna izhaja iz tradicije meščanske drame in prikazuje majhno, zaprto družbo, ki živi v meščanskem stanovanju s salonom, samovarjem in stereotipnimi meščanskimi obredi, je pa popolnoma izpraznjena smisla in do kraja dezorientirana. Družinsko zgodbo avtor postmodernistično prekinja z absurdističnimi, ludističnimi in satiričnimi dialogi, ki kolobarijo od intimnih do političnih intrig. Skoz ves "igrokaz" pa se vleče motiv domnevno obstoječega svetega moža, ki postaja iz prizora v prizor jasnejša metafora izgubljenosti in umanjkanja kakršnekoli orientacije sodobne družbe. Sveti mož, nekakšen slovenski Godot, deluje v tej nenavadni igri z mnogimi komičnimi prvinami in presenetljivimi retoričnimi zasuki kot svojevrsten macguffin, saj se v zgodbo nenehno vpleta kot objekt, ki vodi in usmerja dogajanje in ki mu vse dramske osebe pripisujejo določen pomen, je pa kljub indicem prisotnosti in drobcem različnih identitet, ki mu jih dramski liki pripisujejo, odsoten ali neobstoječ. Sveti mož je tragikomična igra z jasno nazorsko orientacijo, saj z ironijo izraža brezupno umanjkanje odnosa sodobne neoliberalne družbe do političnih in socialnih vprašanj kot tudi izgubo posameznikove etične drže, ki se je utopila v kapitalu.

Čeprav Korun na prvi pogled predvsem parodira zatohlost in izpraznjenost (post)meščanske družbe, pa na drugi strani pri seciranju človeške psihe misli resno. V tem kontekstu se z vso ostrino pojavi problem, ki ga uprizoritev ne bo obšla: absurdno iskanje smisla, ki se našim protagonistom vedno znova izmuzne. Zato je prostor (post)meščanskega salona, v katerega je postavljena igra, treba razumeti širše. Skoz znano Nietzschejevo metaforo "cerkve brez boga" – svetišča, iz katerega so vsi svetniki že zdavnaj pobegnili – namreč lahko vstopimo v aktualno, novodobno kapitalistično, postmeščansko (z)družbo, ki si svojega svetega moža "mala" na steno samo še iz zasebnih, partikularnih in grotesknih potreb: lahko bi tudi rekli, iz psihičnih fantazem v prostoru svetega neoliberalizma.

mala drama, ob 20:00: Nežka se moži, komedija

"Začutila sem, da mu ne bi bilo všeč, če bi mu povedala, da sem bila z nekom še pred štirinajstimi dnevi. Občutljiv človek je. Malce konzervativen."
– Vinko Möderndorfer

Že naslov najnovejše igre Vinka Möderndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj … Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala 19. Dnevi komedije (2010).

 

Galerija Kapelica ob 20:00: Quimera Rosa: TransPlant

Skupina Quimera Rosa že od leta 2016 raziskuje hibridizacijo med rastlinami, živalmi, človekom in stroji. Njihov projekt 'Trans*Plant: naj bo klorofil s tabo/v tebi' temelji na vedi o živih sistemih in samoeksperimentiranju, saj gre za proces, ki vključuje telo v interbioformični (interbioformae) tranziciji. V procesu raziskovanja in umetniških akcij skušajo ustvarjati dialog med disciplinami kot so umetnost, filozofija, biologija, ekologija, fizika, botanika, medicina, farmakologija in elektronika.

Performans 'Trans*Plant' se napaja iz aktualnih debat o antropocenu – s perspektive, ki ne temelji na 'človeški izjemnosti in metodološkem individualizmu' (Donna Haraway), ampak nagovarja svet in njegove prebivalce kot produkte 'kiborških procesov' / 'postajanja z' (Vinciane Desprets) / 'simpoiesisa' (Haraway). Te procese skupina poustvarja skozi transfeministično in post-identitetno prizmo.

Razvoj projekta temelji na interakciji različnih bioloških in tehnoloških osi – kot je pojasnjeno zgoraj – da bi prišlo do sprememb subjekta in bi se s tem dekonstruirale splošno sprejete družbene narative, ki predstavljajo človeško telo kot celoto. Trenutno so te osi: hibridizacija človeške krvi s klorofilom z običajnim protokolom introvenoznih injekcij; zunanji prevod procesa s kolorofilnimi tatuji; inplementacija NFC čipa (Near Field Communication) za izmenjavo podatkov na 10 centimetrih, kjer bodo shranjeni vsi podatki procesa; razvoj in pritrjevanje tipičnih rastlinskih senzorjev (nivo kislosti, specifično elektromagnetno valovanje …) na človeško telo in povratne informacije o fizični aktivnosti; medicinsko samoeksperimentiranje na celicah condylomata acuminata (HPV virus, povzročitelj genitalnih bradavic); in v končni fazi izdelava javno dostopne baze s podatki teh raziskav in učinkov.

Da bi bili sposobni razmišljati o neantropocentrični ekologiji, se moramo premakniti od identitet, ki temeljijo na dejstvih, na tiste, ki temeljijo na odnosih. Performans v Kapelici je osnovan na intravenozni transfuziji klorofila, kot kolektivni ritual, ki kristalizira proces pred in po njem. Skozi strahove, fantazije in sodbe, ki jih generira, odpira debate o problematičnem splošno družbeno sprejetem identitetnem sistemu. Proces samoeksperimentiranja ni individualen, saj so ljudje, ki spremljajo postopek transfuzije v empatični tranziciji z njo. Zaradi učinka povratne zanke so objeti v tranziciji in tako trajno modificirani. Tako se kolektivno, participatorno in onkraj specifičnih protokolov prevprašujejo socialne norme.

Brez vstopnine

 

PTL od 20:00: Maša Kagao Knez: koncert za Mam, plesno glasbena predstava

Avtorica in koreografinja: Maša Kagao Knez
Soustvarjalci in nastopajoči: Dalanda Diallo, Leticia Slapnik Yebuah, Irena Yebuah Tiran, Joseph Nzobandora- Jose, Murat, Maša Kagao Knez
Avtorska glasba: Kristijan Korat in soustvarjalci predstave
Kostumografija: Jelena Proković
Dramaturgija: Joseph Nzobandora - Jose
Oblikovanje svetlobe: LCLights
Produkcija: KUD Baobab in Studio 25
Koprodukcija: Plesni Teater Ljubljana, SPD Rož, Mediteranski plesni centar 

Posebna zahvala: Blaž Celarec, Marjan Štikar, Danilo Pečar 

Avtorica Maša Kagao Knez v plesno-glasbeni predstavi Koncert za MAM nadaljuje raziskovanje bivanja in sobivanja, ki ga tokrat opazuje s perspektive dojemanja in doživljanja časa: čas "okoli mene" ni enak času "v meni". S prepletom plesa in glasbe želi vzpostaviti komunikacijo in poiskati harmonijo znotraj različnih odnosov, skozi koncept različnega dojemanja časa. Predstavo posveča svoji babici, Mam.

Vstopnina: 10/7 eur

 

10KA klub smeha ob 20:30: Večer Novega #8, stand up

Vstopnina: 3EUR

 

Muzej novejše zgodovine Slovenije ob 18:00: Porumenele fotografije: Kuba 1978

Fotografska razstava

Fotografska razstava Porumenele fotografije: Kuba 1978, odstira del bogatega opusa dolgoletnega fotografa revije Mladina Toneta Stojka, ki ga je poleti 1978, v času 11. svetovnega festivala mladih in študentov ustvaril na Kubi.
Preplet večinoma črno-belih fotografij obiskovalca popelje tako v vrvež kubanskih ulic kot v intimo zgradb ob njih; med nastopajoče slovenske in jugoslovanske umetnike na festivalu, kjer so se družili mladi iz različnih družbenih sistemov in za govorniški oder dolgoletnega kubanskega vodje.
Fotografsko izjemno zabeležena "barvitost" karnevalskega dogajanja razvidna tudi s črno-belih fotografij, koncertno razpoložena Janez Bončina – Benč in skupina September ter impozanten portret Fidela Castra je le nekaj motivov z razstave, ki je nedvomno vredna ogleda.

Vstopnina: 2,5EUR

 

Galerija Equrna ob 19:00: △ - razstava študentov slikarstva ALUO

V Galeriji Equrna se 5. decembra 2017 odpira razstava študentk in študentov Oddelka za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) z naslovom △.

V letošnjem letu se Oddelek za slikarstvo UL ALUO prvič predstavlja v sodelovanju z Galerijo Equrna, vodilno ljubljansko galerijo na področju postmodernega slovenskega slikarstva. △ predstavlja tri avtorje (Roka Horvata, Daleo Kovačec, Blažko Križan) in je tudi tretja v nizu razstav, ki se bodo v Equrni zvrstile pod skupnim imenom ALUO prehod.

Brez vstopnine

 

Vodnikova domačija Šiška ob 17:30: Ana Zavadlav in Peter Svetina: Molitvice s stopnic

Družili se bomo z ilustratorko Ano Zavadlav ter s Petrom Svetino, avtorjem z letošnjo večernico nagrajenih Molitvic s stopnic.

Ob ilustracijah na velikem platnu se bomo pogovarjali o ustvarjanju ene pomembnejših pesniških zbirk v sodobni slovenski mladinski poeziji ter o tem, kako otrokom odkrivati zapleteno zapleteni svet in zakaj ni treba vedno razumeti vsega. Pogovor, ki poteka v sklopu Decembrskega sejma ilustracij, vodi Katja Preša.
Anine ilustracije, ki krasijo Molitvice boste na sejmu lahko tudi kupili.

Vabljeni otroci in odrasli.

Dogodek poteka v okviru III. decembrski sejem ilustracije.

Brez vstopnine

 

Muzej novejše zgodovine Slovenije ob 18:00: Pogovor s fotografom Tonetom Stojkom

Porumenele fotografije: Kuba 1978
Vabljeni na pogovor s fotografom Tonetom Stojkom ob odprtju nove razstave
PORUMENELE FOTOGRAFIJE: KUBA 1978,
ki bo v torek, 5. decembra 2017, ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
Fotografska razstava Porumenele fotografije: Kuba 1978, odstira del bogatega opusa dolgoletnega fotografa revije Mladina Toneta Stojka, ki ga je poleti 1978, v času 11. svetovnega festivala mladih in študentov ustvaril na Kubi.
Preplet večinoma črno-belih fotografij obiskovalca popelje tako v vrvež kubanskih ulic kot v intimo zgradb ob njih; med nastopajoče slovenske in jugoslovanske umetnike na festivalu, kjer so se družili mladi iz različnih družbenih sistemov in za govorniški oder dolgoletnega kubanskega vodje.
Fotografsko izjemno zabeležena "barvitost" karnevalskega dogajanja razvidna tudi s črno-belih fotografij, koncertno razpoložena Janez Bončina – Benč in skupina September ter impozanten portret Fidela Castra je le nekaj motivov z razstave, ki je nedvomno vredna ogleda.

Brez vstopnine

 

Bežeče prireditve:

 

Kinoteka: 14. Animateka, Mednarodni festival animiranega filma

17:00 Tekmovalni program Mladi talenti I

20:00 Celovečerni animirani film: Lep dan še naprej (Hao ji le), Liu Jian, Kitajska/China, 2017, digital, 77', mandarinski kitajščini s slovenskimi in angleškimi podnapisi

Nad majhnim mestom na jugu Kitajske se zgrinjajo temni oblaki. Preprost voznik Xiao Zhang v obupanem poskusu, da bi našel denar, s katerim bi zaročenko odrešil ponesrečene lepotne operacije, šefu ukrade torbo z milijonom juanov. Novica o tatvini se po mestu bliskovito razširi in še isto noč so vsi na lovu za Xiaom Zhangom in denarjem. Vrtoglavi neo noir je režiserja Liuja Jiana utrdil na položaju pionirja neodvisne kitajske animacije.

22:00 Retrospektiva italijanski animirani film I: Arhivski dragulji italijanske animacije

 

Kinodvor: 14. Animateka, Mednarodni festival animiranega filma

17:00 Slonova družinska panorama: Animirane živali I, 45 min / 7+

19:00 Tekmovalni program I (2017), razno / 76'

21:00 Svetovni jagodni izbor I (2017)

 

Komuna:

19:00 Čudo (Wonder), drama, Steve Chbosky, ZDA, 113'

21:15 Umor na Orient Ekspresu (Murder on the Orient Express), Kenneth Branagh, misteriozna kriminalka, ZDA, Malta, 114'