Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
 

Klub Gromka ob 20:00: Cool Kids Booking: Dokumentarni film MLADA NADA + koncert SIX SCORE (At)

Tokrat kombiniramo film in glasbo. Najprej dokumentarec ob 50. letnici delovanja Ilirskobistriškega MKNŽ, potem pa nas zajame hrup avstrijskih grinderjev Six Core.

 

Jalla Jalla ob 20:20: Otvoritev razstave: Sandi Abram - Urban Souvenirs

 

Glasba:

 

18. Festival Slowind 2016

Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine:

19:00 Predkoncertni pogovor s Francescom Dillonom

20:00 Paroles y palabras

Ivan Fedele (roj. 1953): Paroles y palabras (2000) – Štiri skladbe za sopran in violončelo

Valentina Coladonato – sopran
Francesco Dillon – violončelo

Ivan Fedele: Palimpsest (2006/2007) – Četrti godalni kvartet

Quartetto Prometeo:
Aldo Campagnari – violina
Jacopo Bigi – violina
Massimo Piva – viola
Francesco Dillon – violončelo

György Ligeti (1923–2006): Godalni kvartet št. 2 (1968)

Quartetto Prometeo

Ivan Fedele: Morolòja Kè Erotikà (2010/2011) za sopran in godalni kvartet

Valentina Coladonato – sopran
Quartetto Prometeo

Kino Šiška, Katedrala ob 20:00: SWANS + posebna gostja Anna von Hausswolff

Labodji spev – poslednji album in poslednja turneja veličastnih Swans – tudi v Šiški! Epski večer bo otvorila posebna gostja, švedska pevka in multiinstrumentalistka Anna von Hausswolff.

SPOROČILO MICHAELA GIRE:

»Ko sem se leta 2009 odločil na novo zagnati svojo glasbeno skupino Swans, se mi ni niti sanjalo, kam bo to peljalo. Vedel sem, če se bom namenil na pot izkopavanja preteklosti ali vračanja k preteklim delom, da se bo to izkazalo za brezplodno in poneumljajoče. Po temeljitem premisleku, kako iz tega ustvariti dogodivščino, ki nas bo glasbeno odpeljala naprej, na nepričakovana področja, sem za sodelovanje izbral pet ljudi, za katere sem bil prepričan, da bodo kar najbolj sposobni zagotoviti določeno presenečenje, celo negotovost, hkrati pa bodo poosebljali moč in samozavest, ki smo ju potrebovali, da bi se lahko prepustili toku namena, ki izvira iz srčike zvoka, kamor koli bi nas pač hotel odpeljati – in kakšen je ta namen? LJUBEZEN!

In tako nas je po štirih album (od katerih trije vsebujejo več kompleksnosti, nians in dometa, kot sem si kdaj drznil sanjati), številnih koncertnih ploščah, različnih projektih za zbiranje sredstev, neštetih in navidez neskončnih turnejah ter vajah in vsesplošno izčrpavajočem režimu, ob katerem smo obstali osupli, a hkrati poživljeni in navdušeni, da smo zadeve speljali, ob izidu novega in poslednjega albuma trenutne sestave benda Swans z naslovom The Glowing Man, ta LJUBEZEN naposled pripeljala do zaključka. Ob tem bi se rad svojim bratom in sodelavcem zahvalil za predanost resnici, kakršna koli že je, ki se skriva v srčiki zvoka. Vsekakor nisem deist, a prišli so trenutki – posebej med nastopi v živo – ko sem imel to čast, da sem na podlagi skupnih naporov v zvoku in izkušnji komajda zaznavno ujel delček neskončnosti, porojen iz sile, ki je vsekakor močnejša od seštevka naših skupnih prizadevanj. Ko sem se po koncertih ali prek poznejših korespondenc pogovarjal z udeleženci koncertov, mi je bilo prav tako iskreno v čast, ko sem ugotovil, da so tudi oni doživeli nekaj posebnega. Kakršna koli že je sila, ki nas je vodila na tem dolgem izletu, se je mnogim od nas zdelo, da je bilo vredno truda, zato sem hvaležen za vsekakor najbolj dosledno zahtevno in hkrati izpolnjujoče obdobje na moji glasbeni poti.

Če pogledam v prihodnost, bom po turneji, ki se navezuje na album The Glowing Man, s spremenljivo zasedbo sodelavcev še naprej ustvarjal glasbo pod znamko Swans. Slabo si predstavljam, kakšno obliko bo prevzemal naš zvok, kar se mi zdi dobro. Vsekakor bomo manj igrali v živo, v to sem prepričan! Karkoli se že skriva v prihodnosti, bom neskončno pogrešal ta konkretni nabor človeškega in glasbenega potenciala, ki ga sestavljajo Norman Westberg, Kristof Hahn, Phil Puleo, Christopher Pravdica, Thor Harris in nekje vmes tudi jaz.«

 

Prulček Bar ob 20:00: Coffee Or Not (BE, Progressive looped songs)

Soho Grant: kibordi, vocali
Renaud Versteegen: kitare, bobni, vokali
Frédéric Renaux: bas gitara

Brez vstopnine

 

Klub CD ob 20:00: Cankarjevi torki - Moreno Veloso

Moreno, glas, kitara, pandeiro;

Pedro Sá, kitara;

Rafael Rocha, bobni;

Bruno di Lullo, bas;

Daniel Carvalho, zvok

Kar štirinajst let je že minilo, odkar je Moreno Veloso v Cankarjevem domu predstavil svoj projekt Moreno + 2, in dve leti manj, odkar je bil del iste zasedbe pod vodstvom Domenica Lancellotija, ki je skupaj z Joyce zaznamovala brazilski večer v Linhartovi dvorani. Kljub dolgoletni odsotnosti s slovenskih odrov je bil doktor fizike ves čas glasbeno dejaven. Dobro stvar (Coisa Boa) sta napisala z Domenicom, istoimenski album pa zasnovala in producirala s kitaristom Pedrom Sájem (leta 2014 smo ga občudovali v Gallusovi dvorani ob boku Morenovega očeta Caetana Velosa). Sijajna vrnitev enega najbolj nadarjenih brazilskih glasbenikov, ki še vedno očara z glasovno nežnostjo in avtorsko izraženo zvočnostjo v neskončnosti brazilske popularne glasbe.Moreno, vocal, guitar, pandeiro; Pedro Sá, guitar; Rafael Rocha, drums; Bruno di Lullo, bass; Daniel Carvalho, sound

Vstopnina: 14, 11 EUR

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Balžalorsky / Drašler 3o

Vitja Balžalorsky - kitara

Jošt Drašler - kontrabas

Vid Drašler - bobni, zvočila

Bend, ki je nase opozoril z jazzovskim prvencem Wu-wei leta 2011, je dandanes razpršena zasedba, saj zadnja leta skupaj (ali posamezno) deluje predvsem na področju svobodne, improvizirane glasbe v različnih sestavih ter samostojnih projektih. Po obsežni predstavitvi plošče se je trio sicer pojavljal tako v Kombu Zlatka Kaučiča kot tudi v Orkestru Brez Meja ( Orchestra Senza Confini), vendar je lastno ustvarjanje in koncertiranje takorekoč prestavil na čakalni tir.

V tem obdobju so vzniknile zasedbe Drašler / Karlovčec / Drašler, Trojnik, Litošt, The B. Bees, Orkestrada, Oholo, Olfamoštvo, Jubileum Orkestra in druge, člani tria pa so začeli igrati pri zasedbah Karma Koma, Carnaval, Borghesia, Vladko Stefanovski ter sodelovati v gledaliških predstavah, na večerih žive poezije, glasbeno gibalnih uprizoritvah in začeli oblikovati glasbeni program za dogodke kot so Neforma, Ropotarnica, Rojišče.

Po nekaj letih premora, se zasedba ponovno sreča, s skupno idejo po ustvarjanu, z novim pristopom, ki je rezultat večletnega pridobivanja glasbenih izkušenj in je trenutno še čista uganka.

Sledil bo Celični jam.

Brez vstopnine

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Mini teater od 20:00: Damir Avdić - Grega Zorc: Mefisto, konverzacijska drama

Dvatisoč šestnajsto. Svet gre h koncu. Bog se je umaknil. Nikogar več ni, ki bi režiral Fausta. Mefisto vstopi v bife …
Iz medijev

"Avdić in Zorc, brez dvoma vodilna performerja v našem okolju, oba z jasno avtorsko specifiko in odrsko izraznostjo, uprizoritev zastavita v surovi estetiki izpraznjenega prostora, podloženega z Avdićevo detonacijsko glasbo in erozijo dialogov."_Zala Dobovšek za Dnevnik

Koncepta dobrega in zla razkriva njuni nevzdržnosti, po drugi strani pa na videz neodtujljivi nuji, ki spremlja našo družbo. Ustvarjalec in Mefisto se po preigravanju epizodnih situacij, v katerih nastopajo Hilda Tovšak in fizični delavec na malici, begunci in neonacisti pa Oliver Frljič in Lars von Trier in še nekateri drugi, na primer Kramberger - kdo ne ve zanj -, pa islamski skrajneži, ki iz nafte delajo Schweppes, odmakneta od površine bivanja in se potopita v vprašanje življenja kot takega._Petra Tanko za ARS program

"Predvsem so učinkoviti mnogoznačni prizori postajanja. Na primer, postajati kokoš kompleksno uprostori preplet nacionalnega karakterja, neumnosti, brezbrižnosti in apatičnosti, istočasno pa okrca tudi medijsko krajino."_Rok Bozovičar o predstavi Mefisto za RŠ
__________________

Avdićev Mefisto ne poskuša rušiti stereotipov mitskega navdušenja nad dvema poloma, kakor jih tudi ne poskuša vzpostavljati. Pravzaprav nič ne poskuša. Neposredno in brezkompromisno vstopa v zgodbo življenja človeškega in božanskega duha protagonistov. Damirja Avdića in Grege Zorca. Mefista in Boga. Pacienta in psihiatra. Režiserja in akterja.

Avtor teksta in režija: Damir Avdić
Nastopata: Grega Zorc in Damir Avdić
Glasba: Damir Avdić
Oblikovanje svetlobe in tehnično vodstvo: Janko Oven
Kostum: Grega Zorc
Strokovna sodelavka: Barbara Krajnc

Vodja produkcije in izvršna producentka: Tina Dobnik
Odnosi z javnostmi: Urška Comino

Produkcija: Maska
Koprodukcija: Mini teater, Desiré - Central Station International/Regional Theatre Festival & Pozorište "Kosztolányi Dezső" (Subotica, RS)

Vstopnina: 15 €, 8 € (študentje in upokojenci)

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 19:30: Disident Arnož in njegovi

"In tebi, ti raja, ti mrmrajoča množica, tebi govorim! Tebi govorim, brezglava gosenica, tebi skušam, jaz tepec, odpreti oči!"

Jančarjeva drama Disident Arnož in njegovi (1982) je inspirirana z življenjem utopičnega socialista Andreja Smolnikarja in umeščena v prvo polovico 19. stoletja. Vzpostavlja tako družbenokritične kot eksistencialne motive, ki jih zajame v dramskem karakterju disidenta Arnoža. Lik je navdahnjen z etično-revolucionarnim zanosom. A kdo je Arnož današnjega časa? Je to utopični, morda demokratični socialist, je propadli revolucionar ali morda narcisoidni paranoik, ki razmišlja le v okvirih lastnega jaza? Kdo je disidentski lik sodobnega sveta, ki se zavzema za svoj prav, in katera ideja bi bila zdaj zapisana na njegovih letakih? Proti čemu se bori trenutna oblast in kje je subverzivnost družbenopolitičnega delovanja tistih posameznikov, ki so morebitni nasledniki Arnoževega poslanstva?
Arnoževa vizija razpade, njegovo usodo zaznamuje tragična ironija, saj se obrnejo proti njemu ravno tisti, ki so mu sledili v emigracijo, njegovi zavezniki, ki so tako ali drugače podpirali njegovo idejo. Skupnost se, namesto da bi se razvila v družbo avtonomnih svobodnih individuumov, pogrezne v banalni red, ki ga definirata zlasti proizvodno delo in pridnost. Namesto dokončne realizacije višje oblike uporniškega slovenstva postanejo Arnož in njegovi ponovno sužnji. Vrnemo se na sam začetek, k delu, ki zasužnjuje, in v življenje, ki je vse predaleč stran od svobodne družbe enakopravnih posameznikov.

Jančarjeva drama Arnož in njegovi ni drama iz zgodovine, ampak izrazito aktualna igra o univerzalnem stanju duha. O človeški nemoči v sodobnem svetu absurdnih mehanizmov kontrole in obvladovanja, kapitala in politike. O sodobnem svetu, polnem tesnobe, vklenjenosti, brezumnosti in brezizhodnosti. O boleči zvezanosti človeka z lastno nesrečo, v kateri se ne zmore obvarovati pred svojim usodnim, predvsem duhovnim padcem. O človeku, ki kot v zaporni izolacijski komori, neprebojni in odporni proti raznim poskusom upora in pobega – tudi miselnega –, životari kot živ mrlič, pokopan v manipulacijah in spletkah sistema in oblasti.
Vendar pa Jančar opogumlja s svojim junakom Arnožem in njegovo idejo – čeprav egocentrično in utopično –, da je vredno poskusiti. Da je prav človek, kljub svoji globoki pogreznjenosti v družbeno in duhovno krizo, vendarle tisti edini odgovorni, ki mora razbliniti pustost in neizprosnost z bojevitim in kritičnim spopadom, s človeško strastjo, strahom in pogumom, ljubeznijo in sovraštvom. Da je človek tisto edino upanje novega, drugačnega in boljšega.
Diego de Brea

mala drama ob 20:00: Art, komedija

"Če že ne morem prenesti, da je moj najboljši prijatelj kupil belo sliko, moram po drugi strani vseeno paziti, da nisem napadalen do njega!"
– Yasmina Reza

Francoska pisateljica Yasmina Reza je zvezda na evropskem gledališkem nebu. Svojo kariero je začela kot igralka, nadaljevala kot scenaristka in avtorica priredb proze za gledališče.
Kaj je tisto, kar je iz navidez nepretenciozne igre naredilo uspešnico, ki jo primerjajo z igrami legendarnih avtorjev, kot je npr. Neil Simon? Njena zgodba je preprosta in govori o treh prijateljih, ki živijo ustaljeno, bolj ali manj uspešno življenje. Ko pa eden od njih kupi drago, a nekoliko nenavadno umetniško delo, se prijateljstvo nevarno zamaje … Spretno napisana in duhovita konverzacijska igra z blagim posmehom razkriva nevroze in občutljivost sodobnega urbanega človeka. Ta je na prvi pogled samozavesten in samozadovoljen, a v resnici zadostujejo že malenkosti, da se njegov urejeni in ustaljeni svet začne krhati. Najbrž je prav s to identifikacijsko točko, ki očitno zadeva v živo in presega nacionalne omejitve, mogoče pojasniti fenomen evropskega uspeha igre "Art". Če dodamo k temu še tri "paradne" moške vloge, je razlogov za radovednost več kot dovolj.

 

Španski Borci, Velika dvorana ob 20:00: DIHAJ! in ALI SE ZAČNE S POLJUBOM?

Dvojni plesni večer

Plesna skupina Eve Duda, eden ključnih neodvisnih plesnih kolektivov v Budimpešti s skrajno svojstvenim izrazom, se bo v okviru mednarodnih programov Uvoz-izvoz in Plesna Vesna predstavila z dvema predstavama: Dihaj!, lirično koreografijo na glasbo Nilsa Frahma in Pétra Kunerta, ter Ali se začne s poljubom?, v kateri je naš koregrafski dvojec Rosana Hribar in Gregor Luštek s skupino ustvaril drzno in skrajno natančno koreografijo, ki duhovito preigrava klišeje baleta in tanga.
Éva Duda: DIHAJ!
Ustvarjalci in izvajalci: Márton Csuzi/Csaba Varga, Bea Egyed, Andor Rusu, Milán Újvári, Jessica Simet
Avtorja glasbe: Nils Frahm, Péter Kunert
Oblikovalka kostumov: Julcsi Kiss
Oblikovalec zvoka: Áron Sáfrány
Oblikovalec svetlobe: Dávid Kovácsovics
Tehnik: György Zoltai
Asistentka produkcije: Barbara Czveiber
Scenografinja, koreografinja in režiserka: Éva Duda
Trajanje: 40 min
Delo je lirična koreografija, v kateri se plesalci razvrščajo v različne oblike na glasbo Nilsa Frahma in Pétra Kunerta. Vključuje hitro in počasno gibanje, kompleksne kombinacije, zapeljevanje, razdalje, manipulacijo, razumevanje, bližino in toliko drugih del, ki sestavljajo naše življenje.
Hitimo. Veliko hitimo. Nato čakamo. Vedno čakam samo sebe, da prispem. In počakati moram, da prispe tudi moja duša. Vedno hočemo nekaj prehitevati. Zadnjič, ko sem bila v takem hitenju, sem morala dolgo čakati, da sem se dohitela. Zakaj tako hitimo? Tako dobro dene, kadar se ustavimo. Zajamemo sapo. Dihamo. Kadar ne hitimo, kadar se ne lovimo. Kajti to bi lahko pomenilo, da se sami s sabo soočimo. Pametno je ustaviti se. Zajeti sapo, Dihati. Biti svoboden.
Sestavine:
hitro gibanje, počasno gibanje, hitra srečanja, partnersko delo, sinhronizirano gibanje, negotovost, skoraj tek, vprašanja, skupinska dinamika, oh ne že spet, odnosi, iskrenost, propadli poizkusi, pogovor, dolge vaje, prilagajanje, frustracije, objemanje, jeza, kos torte, zapeljevanje, dolge razdalje, manipulacije, razumevanje, bližina, pozornost, radovednost, raziskovanje, ambicija, neuspeh, strah, vzdih, pesem. morda tudi glasbena kompozicija.
Predstava Dihaj! (Breathe!) temelji pretežno na improvizaciji, kar je nenavadno glede na prejšnje metode Éve Duda.
»Včasih sem v svojih delih dovoljevala le kakih 5% improvizacije, kajti natančnost in predvidljivost sta zame zelo pomembni. Tudi v tej predstavi smo tako začeli. Ustvarjam kot režiserka: zarišem situacije in na podlagi koncepta sestavimo scene. Pri tem smo kar dobro napredovali in bili veseli, da se toliko delov sestavljanke tako dobro sklada z uporabo petja, govora in drugih instrumentov. Pootem pa smo po dveh tednih in pol prišli do nove scene, in izkazalo se je, da je TO naša predstava.« (Éva Duda)

Rosana Hribar in Gregor Luštek: ALI SE ZAČNE S POLJUBOM?
Nastopajoči: Beatrix Simkó, Milán Újvári, Andor Rusu
Oblikovalec svetlobe: Ferenc Payer
Koreografa: Rosana Hribar in Gregor Luštek
Trajanje: 30 min

Vsi za enega, eden za vse – kako se to načelo uporablja v resničnosti, in kako se spreminja skozi dejansko koreografijo? Koliko smo ljudje odvisni ter od koga ali česa smo odvisni? Gibalni svet koreografov spominja na strastno intimnost tanga ter odnos nastopajočih začini s ščepcem humorja.
Iz kritik:
»Rosana Hribar in Gregor Luštek sta ustvarila drzno in skrajno natančno koreografijo. Namerno gradita na klišejih – sofisticiranosti, ki jo povezujemo z baletom, in erotični povzdignjenosti, ki jo ponazarja tango. Oboje prikrojita po svoje, pretirano poudarita in pri tem uporabita humor, toda tako, da tango in balet ostaneta zanimiva tako v smislu »zgodbe« kot podob. Plesalci izvajajo skrajno zahtevne gibe z neverjetno gracioznostjo. Tudi če predstave sploh ne bi razumeli, bi bila vredna ogleda že sama koreografija.« tanckritika.hu
Plesna skupina Eva Duda Dance Company se je razvila v neodvisni ansabel v sezoni 2009 / 2010 na iniciativo koreografinje Éve Duda, ki je kot neodvisna ustvarjalka z raznolikostjo svojega repertoarja gledaliških žanrov, ki vključujejo tako spektakularne gledališke predstave kot manjša progresivna plesna dela, dosegla mednarodni sloves.
V zadnjih petih letih je skupina postala eden ključnih neodvisnih plesnih kolektivov v Budimpešti ter je osnovala skrajno svojstven izraz. Skupina je redna gostja domačih in mednarodnih prireditev in festivalov. S ciljem obogatitve repertoarja skupina pogosto sodeluje tudi z mednarodnimi ustvarjalci.

Vstopnice: 12/8* (*študenti, dijaki, upokojenci, brezposelni, osebe s hendikepom)

 

SiTi Teater es ob 20:00: Maestro (TM): Odpuljen spopad za impro prestol - licenčno improvizacijsko tekmovanje, komedija

En večer, in trinajst odličnih improvizatorjev pod taktirko dveh režiserjev, ki se borijo za titulo Maestro! Enkrat mesečno!

V Slovenijo že tretjo sezono zaporedoma prihaja Maestro™, licenčni format improvizacijskega tekmovanja, ki že vrsto let zabava polne gledališke dvorane po Severni Ameriki in Evropi. V večeru, polnem spontanih vzponov in padcev, se bo trinajst odličnih improvizatorjev pod skrbno taktirko dveh režiserjev potegovalo za naslov najboljšega improvizatorja večera. Igralci bodo po navodilih režiserjev in predlogih občinstva ustvarjali odpuljene prizore in zanimive zaplete, ki vas bodo držali na robu vaših sedežev. Skozi zgodbe, ki vas bodo nasmejale do solz, vas ganile do srca in enostavne očarale, pa se bodo borili tudi za vašo naklonjenost in točke - krog za krogom boste namreč odločali, kateri izmed improvizatorjev bo preživel in kateri odpadel. Na koncu preživi le en in edini - Maestro!

Nastopajočim življenje ni robu ni tuje, vi pa se le udobno namestite in uživajte v predstavah.

Vstopnina: 6-10 EUR

 

MSUMaistrova:

19:30 +MSUM: Pionirji računalniške umetnosti, tematska razstava (do 11.12.2016)

Pripravila: Ida Hiršenfelder

Oblikovanje razstave: Miha Turšič

Franc Curk, Goran Devide, Hidrogizma, Brina Jež Brezavšček, Marko Košnik, Seta Mušič, Skupina OHO (Marko Pogačnik), Marko Peljhan, Marjan Šijanec, Miha Vipotnik, Edward Zajec

Arhivska razstava Pionirji računalniške umetnosti izhaja iz vprašanja, zakaj tehnologija rabi umetnika in zakaj umetnik rabi tehnologijo.

Razstava bo predstavila postopke, s katerimi so umetniki in umetniške skupine na presečišču med različnimi področji umetnosti (programirana umetnost, elektronska glasba, multimedialno gledališče) napovedali rabo računalnikov še pred njihovo popularizacijo in množično uporabo. Umetniki in umetnice so delovali kot kulturna gibala, ki so ob soočenju z znanstvenimi in tehnološkimi orodji predvidela prihod novega načina razmišljanja in pogledov na prostor z veččutnim zaznavanjem umetnosti, širjenjem raznovrstnih družbenih odnosov, hibridnim stapljanjem digitalnih, elektronskih in organskih materialov. Spraševali so se o učinkih matematičnih postopkov in digitalnih tehnologij na politiko in kulturo. Z algoritmi in kodiranim jezikom so narekovali vzorčenje slikovne ploskve, določali performativne geste, programirali generativne zvočne kompozicije, razpirali arhitekturo in fizični prostor. Zastavljali so si vprašanja o interaktivnosti, procesualnosti, generativnosti, programabilnosti in virtualnosti, še preden so ta vprašanja prišla v vsakdanji žargon.

V informacijskem toku so ustvarjali prostor vzajemnega pošiljanja in sprejemanja, vpletenosti, aktivnosti in interaktivnosti, ki poteka večsmerno. V tem vmesnem prostoru se dogaja metamorfoza, ki v medijski interakciji splete medmrežno telo ali nov način zaznavanja. V medijskem prostoru umetniškega dela se lahko zavest začasno razširi in nadzira vsak vnos in iznos informacij. Čar medijske umetnosti je, da omogoči pogled v vhodne sisteme, v katerih je možno razbrati metastrukture, ki pogojujejo kulturno in politično določenost tehnoloških orodij. V tehnoloških sistemih umetniki in umetnice raziskujejo označevalce, s katerimi bi lahko razumeli delovanje lastne kulture.

Namesto stabilnih in nespremenljivih orodj raje izbirajo prototipne tehnologije, ki so podvržene napakam in jih je možno spreminjati. Pri uporabi tehnologij težijo k ustvarjanju avtonomnih območij, v katerih bi lahko preizkušali meje zaznavanja in razmišljanja – ne ukvarjajo z visokotehnološkimi orodji, temveč z orodji, ki bodo to postala v prihodnosti. Medijska umetnost se vpenja v polje političnega in emocionalnega in ponuja tisto nezdružljivo mesto, ki blaži preveliko trdost prvega in mehkobo drugega.

Medijski umetnik ali umetnica sta venomer tudi čuteča tehnologa. Učita nas, da je bogastvo informacij v redukciji, praznini in pomanjkljivostih. Funkcija medijske umetnosti je ozavestiti človeka o psihičnih in družbenih posledicah tehnološkega razvoja, pri čemer se enakovredno prepletata fascinacija in dvom.

Artefakti so kot antene za okrepitev človeškega zaznavanja, ki s preizkušanjem učinkov v lastnih umetniških delih ponuja vpogled v vpliv tehnologije in medijev. Umetnik in umetnica, ki delujeta v polju medijske umetnosti, pogosto sodelujeta s tehnologi. Kompleksna računalniška mreža tako ne kodira zgolj same sebe, temveč tudi metode za proizvajanje umetnosti. Umetnik in umetnica, čeprav gibalca idej, v realizaciji dela nista sama. Ob vsakem delu je poleg nosilcev idej podpisanih tudi več sodelavcev in sodelavk, ki igrajo prav tako pomembno vlogo. Računalniki kodirajo vzpostavljanje interdisciplinarnega dela, pri katerem umetniki zavestno in vztrajno kršijo pravila igre ter s tem ustvarjajo medijske informacije, ki ne težijo k bogastvu, temveč k redukciji, k praznini, dolgčasu.

Vrednost zgodnjih umetniških poskusov, ki so stremeli k preplavljanju vseh čutov z avdiovizualnimi dražljaji, ni samo v tem, da so napovedovali vprašanja za prihodnost, temveč tudi v iskanju medijskih rešitev, ki ne ponujajo zgolj lahkotnega in hipnega razvedrila, temveč postanejo sredstvo za sprožanje višjega stanja zavesti. Računalniki niso razsebili ljudi, temveč so jih napravili bolj odprte, čustvene in povezane.

20:00 +MSUM: David Maljković, Again and Again, likovna razstava

Kustosinje: Bojana Piškur in Kaj, kako in za koga/WHW

Odprtje: 25. oktober 2016, ob 20.00 uri

Postavitev razstave: David Maljković + Bevk Perović arhitekti (V. Perović, T. Tribušon, V. Žnidaršič)

Razstava Again and Again, ki jo prirejamo leto dni po Retrospektivi po dogovoru v Zagrebu, ponuja novo interpretacijo "žanra" retrospektivne razstave z osredotočanjem na narative in metode, ki se pojavljajo v delu Davida Maljkovića. Zagrebška retrospektiva je vzpostavila subtilen dialog z zagrebško institucionalno pokrajino, njenim družabnim vzdušjem in ritmi kulturnega življenja tako, da se je posvetila manjšim institucijam, Again and Again pa se loteva prijemov in obsesij, ki se vedno znova ponavljajo v Maljkovićevem delu in ponujajo različna izhodišča za institucionalno in družbeno zgodovino, v tem primeru Moderne galerije v Ljubljani oziroma njenega Muzeja sodobne umetnosti Metelkova.

Again and Again združuje veliko različnih del in elementov instalacij iz raznih faz Maljkovićeve ustvarjalne poti ter pri tem dekonstruira žanr pregledne razstave z nehirerarhičnim pristopom do vseh del in objektov, ki jih postavlja drugega poleg drugega na navidezno neprimerne in nepričakovane strukture, vzete iz skladišča muzeja. Razstava kljubuje pričakovanjem in se loteva formata retrospektive s humorjem. S ponovno uporabo in spremembo namembnosti elementov opreme preteklih razstav problematizira svoj lastni odnos do konteksta in infrastrukture ter s tem hkrati raziskuje tudi protokole v instituciji in njeno zgodovino.

Na razstavi vidimo vse glavne Maljkovićeve teme in metode dela – odnos posameznika in kolektiva do kompleksnosti časa, pristop kolažiranja, avtoreferenčnost, nanašanje na delo drugih umetnikov, uporabo starejših del in razstavnih postavitev kot materiala, raziskovanje pojma avtonomije umetnosti in narave pogleda ter skrbno načrtovanje izkušnje razstave. Maljković v umetniški praksi že ves čas vzpostavlja mrežo odnosov, ki omogočajo razne metamorfoze njegovega dela ter opozarjajo na njihove formalne vidike in okoliščine nastanka. Arhitekturne rekonfiguracije prostora in razna razstavna oprema, vzeta iz muzejskega skladišča, postanejo prvine umetnikove metode. Ta temelji na napetosti med postopki postavitve razstave, ki pritegnejo gledalce v razstavno pripoved, in tistimi, ki so namenjeni ustvarjanju potujitvenega učinka. Ritem in poudarjena fizična prisotnost razstavnih elementov, ki bi jim prav tako lahko rekli razstavna arhitektura ali scenografija ali kiparstvo, usmerjata način gledanja in kontekstualizirata posamična dela v "koreografirani" izkušnji.

Postavitev Again and Again se suče okoli subtilnih namigov, po katerih lahko sledimo fragmentom, spremembam, preobrazbam in referencam ter jih rekonstruiramo, humor in igriva nonšalantnost pa nam omogočata estetsko in družbeno izkušnjo razstave "tu in zdaj", da bi se pokazalo jedro sodobne umetnosti, kadar se ne upošteva formalnosti, in kako bi to lahko omogočilo radikalno drugačno zamišljanje razstavne prakse in prihodnosti kulturnih institucij.

Vstopnina: Brezplačno na dan ovtoritve. Odrasli 5€. Dijaki, študenti, upokojenci 2,5€. Skupine odraslih: 3,5€. Skupine študentov, upokojencev, dijakov: 2€. Družine: 8€. Doplačilo za vodeni ogled: 1€ (po osebi)

 

KOŽ ob 18:00: Jubilanti: Jurij Reja, predavanje

Je vrhunski pevec, ki ima glasbo za ljubico in knjige za svoje življenjske spremljevalke. Znan je kot goreč pilot in kolesar, ki še zmeraj dnevno preteče pet kilometrov. Vse to je v eni sami osebi operni pevec Jurij Reja, ki je letos dopolnil osemdeset let. Kot tenorist je nastopil v glavnih vlogah najbolj znanih oper – med drugimi v Traviati, Gorenjskem slavčku in Seviljskem brivcu, marsikdo pa še danes rad prisluhne njegovim izvedbam Kajuhovih pesmi.

Z gostom bo kramljala dr. Ignacija J. Fridl.

Brez vstopnine

 

Klub Daktari od 18:00: Mediji, manjšine in migranti/migrantke, okrogla miza + koncert

Zaključni dogodek projekta, okrogla miza in koncert: Mediji, manjšine in migranti/migrantke

V družbenih procesih t. i. notranjih migracij oziroma preseljevanja v okviru nekdanje skupne države Jugoslavije je bila Slovenija ciljna destinacija tisočih migrantov in migrantk iz drugih jugoslovanskih republik. Vse do danes manjšinske skupnosti, priseljenci in potomci priseljencev iz nekdanje Jugoslavije niso ustavno priznane manjšine, kar ima med drugim za posledico tudi medijsko diskriminacijo: manjše možnosti za razvoj kvalitetnih in kredibilnih medijev v maternih jezikih ter stereotipno predstavitev in "nevidnost" manjšinskih skupnosti v slovenskih medijih. Podobni medijski mehanizmi izključevanja, getoiziranja in stereotipiziranja drugih in drugačnih danes spremljajo medijsko reprezentacijo migrantov/migrantk z Bližnjega vzhoda in iz Afrike.

Kakšno je medijsko poročanje o manjšinah in migrantih ter kakšen je dostop "drugih" do medijev v Sloveniji? Ali obstajajo možnosti za razvoj manjšinskih medijev, ki bi posredovali posebne potrebe, težave, uspehe manjšinskih skupin v Sloveniji? Kakšni so mediji, ki nastajajo v okviru manjšinskih društev? Zakaj se pojavlja sovražni govor do manjšin in migrantov ter kako se mu zoperstaviti? Kako pravo in politika vplivata na manjšinsko medijsko krajino Slovenije? Kakšne so težave, s katerimi se srečajo manjšinski novinarji, in katere so dobre medijske prakse v Sloveniji in tujini na področju manjšinskih medijev in programov? Ali obstajajo možnosti za razvoj medijev, ki bodo namenjeni informiranju in večji reprezentaciji migrantov/migrantk v Sloveniji?

To so le nekatera izmed vprašanj, o katerih se bo debatiralo na okrogli mizi. Sodelujejo:

Mag. Brankica Petković,
mag. Admir Baltić,
Vesna Hrdelička Bergelj.
Pogovor bo povezovala dr. Biljana Žikić.

Dogodek poteka v okviru projekta Izobraževalno-medijska kampanja za strpnost in različnost, proti predsodkom in diskriminaciji etničnih manjšin in migrantov, ki ga sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov. Na dogodku bodo predstavljeni tudi rezultati projekta: serija prispevkov na temo migracij, ki so nastali na projektnih delavnicah.

Za zaključek dogodka bosta nastopila glasbenika Omid Shirmohammadia in Siran Shokri iz Irana. Koncert bo potekal ob pogostitvi.

Brez vstopnine

 

Balassijev Inštitut od 18:00: Literarni večer z Laszlojem Gonczom

Kulturni Center Veleposlaništva Madžarske, Balassijev inštitut v Ljubljani predstavlja roman Göncz Lászlója, Határ-szél. Pogovor s pisateljem bo vodila Jutka Rudaš. 

Zagotovljeno bo prevajanje iz madžarščine v slovenščino.

Njegova nova knjiga vsebuje kratke zgodbe, novele in monodrame. V pisanjih se pojavljajo konflikti, ki jih povzoča umetno nastala državna meja, fizična omejitev prostora, in konflikti med silami, ki zagotavljajo preživetje: skupna domovina, novi začetki, okrevanje. Pisateljevo novo delo ne pomaga samo v verodostojnem razumevanju zgodoine, je tudi dokumentacija nekega obdobja, simbol usode življenja  naroda.

László Göncz je madžarski zgodovinar in politik. Je prejemnik številnih priznanj za uspešno delovanje na področju kulture (Berzsenyi priznanje, plaketa Pável Ágoston, priznanje Zalske županije, odlikovanje "red za izredne zasluge" Madžarske, …) Je član zunanjega javnega organa Madžarske akademije znanosti. László Göncz se udejstvuje tudi na področju leposlovja, je avtor večih romanov in pesniške zbirke. 

Jutka Rudaš je zaposlena na Oddelku za madžarski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je predstojnica Oddelka za madžarski jezik in književnost. Od leta 2002 je članica Prekmurskih madžarskih znanstvenikov in raziskovalcev, od leta 2005 je konzultantka, od leta 2013 pa članica žirije Mednarodnega literarnega festivala Vilenica.

Brez vstopnine

 

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, grad Fužine ob 18.00: Soseske danes: Prenova - Re/Akcija - Sodelovanje

Mao debate

O soseskah, predstavljenih na razstavi Soseske in ulice (BS7, Split 3 in Maribor Jug), se bomo pogovarjali s tistimi, ki v njih živijo, jih ščitijo in aktivno opozarjajo na različne nevarnosti, ki grozijo tem zadnjim ostankom integralnega načrtovanja v naših mestih. Pogovora se bodo udeležili predstavniki vseh treh sosesk, aktivisti, ki vsak na svoj način delujejo za boljše življenje v soseski: Damjana Zaviršek Hudnik, Rino Efendić, Boris Šitum in Cilka Šušteršič.

Arhitektka Damjana Zaviršek Hudnik je stanovalka Ruskega carja in članica skupnosti Skupaj na ploščad!, samoiniciativne pobude arhitektov, ki s svojim delovanjem opozarja na pomen celovite urbane prenove soseske. Umetnika Rino Efendić in Boris Šitum sta člana skupine Kvart, društva za sodobno umetnost, ki deluje tudi izven umetniškega establišmenta, med drugim z različnimi akcijami za boljše življenje v naselju Trstenik v Splitu III. Upokojenka Cilka Šušteršič je stanovalka naselja Nova vas v Mariboru in članica iniciative Mestni zbor, ki si prizadeva za neposredno demokracijo in spodbuja nove oblike sodelovanja med občani. Odločanje in odgovornost za urejanje stanovanjskega okolja prenaša z mestnih in državnih oblasti na stanovalce same, na samoorganizirane stanovanjske skupnosti. Pogovor bosta vodila kustosa razstave Luka Skansi in Martina Malešič.

Z debato se v oktobru pridružujemo Mesecu prostora 2016.

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer Društva slovenskih režiserjev

Predvajanje celovečernega filma in podelitev nagrade bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre.
Nagrajenca in program bomo sporočili naknadno. Brezplačne vstopnice.

 

Kinodvor:

17:00 Naš vsakdan (Naša svakodnevna priča), Ines Tanović, Bosna in Hercegovina / Slovenija / Hrvaška, 2015, DCP, 93'

Filmska sevdalinka Ines Tanović (omnibus Neke druge zgodbe) je presunljiv in čustveno pristen, toda hkrati umirjen, humoren in realističen portret sarajevske meščanske družine v tranzicijski družbi. Kandidat Bosne in Hercegovine za oskarja v kategoriji najboljši tujejezični film se ponaša z odlično igralsko zasedbo z različnih koncev nekdanje Jugoslavije.

19:00 Klub (El Club), Pablo Larraín, Čile, 2015, 97'

Z veliko nagrado berlinske žirije ovenčani film čilskega režiserja Pabla Larraína (Ne!) je neusmiljena in provokativna obsodba zločinske dvoličnosti katoliške Cerkve s primesmi izvirno enigmatičnega psihološkega trilerja.

21:00 Ko imaš 17 let (Quand on a 17 ans), André Téchiné, Francija, 2016, DCP, 114'

André Téchiné v scenarističnem tandemu z režiserko Céline Sciamma (Pobalinka, Banda punc) ponudi čudovito otipljiv pogled na odraščanje mladostnikov, ki skušata razumeti in obvladati svoja čustva. Vasica na goratem jugu Francije postane psihološka pokrajina odnosa, ki burno niha med prezirom in privlačnostjo.

Mala dvorana ob 18:00 in 20:00:

Maraton! (Free to Run), Pierre Morath , Švica / Francija / Belgija, 2016, DCP, 100'
Maraton! razkriva polstoletno zgodovino tekaškega gibanja, neverjetno zgodbo nekoč marginalnega in militantnega dejanja upora proti konservativnim tekaškim zvezam in širšim družbenim predsodkom, ki je s časom postalo globalna strast in navsezadnje velik posel.

 

Komuna:

18:00 Dekle na vlaku (The Girl on the Train), ZDA, Tate Taylor, misteriozni triler

20:00 Inferno, Ron Howard, ZDA, Japonska, Turčija, Madžarska, misteriozni triler