Torkove identitete

Kulinarične umetnosti:

 

Menza pri koritu:

17:00 Pokrita alternativna tržnica

Zelenjava, moke, vino, šnops, knjige,... + otroški kotiček

19:00 veganski kuharski večer!

Jalla Jalla ob 20:20: Otvoritev razstave ilustracij Alin Kostiov

 

Ušesne umetnosti:

 

Slovenski etnografski muzej ob 19:00: Pa si eno zagodmo

Inštrumentalna delavnica

Vabimo vas na 'inštrumentalno druženje', kjer se bomo spoznavali s posebnostmi ljudskega načina igranja slovenskih ljudskih plesnih viž. Na delavnice vabimo predvsem violiniste, klarinetiste, basiste in harmonikarje. Vabljeni študentje, učenci glasbenih šol, člani folklornih skupin in vsi ostali, ki znate igrati omenjena glasbila ter tudi tisti, ki ste svoja glasbila po končanem glasbenem izobraževanju pospravili v kot. Delavnice bo vodil Marino Kranjac, predsednik KED Folk Slovenija, ki ima več kot 30 let izkušenj na področju raziskovanja in poustvarjanja ljudske glasbe.

Brez vstopnine

 

Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine ob 19:30: WHAT'S NEW? - koncert novih del za saksofon

Domen Koren, saksofon
in
Komorni orkester
Zoran Bičanin, dirigent

PROGRAM:
Leon Firšt: Hidden Motives, za altovski saksofon solo
Luka Jamnik: Pena prelom, za altovski saksofon in elektroniko

Arshia Samsaminia: Sabā the Wind, za altovski saksofon in komorni orkester

Anže Rozman: Koncert za altovski saksofon in komorni orkester
I. Ideja
II. Boj z ravnino
III. Zagon in realizacija

"WHAT'S NEW?" je koncert novih del za saksofon, ki so jih mlademu saksofonistu Domnu Korenu posvetili trije slovenski in iranski skladatelj.
Za začetek novega leta si tako lahko obetamo krstne izvedbe štirih novih skladb za saksofon, ki se bo predstavil v različnih stilih in zazvenel  v spremljavi komornega orkestra pod vodstvom dirigenta Zorana Bičanina.

Vstop prost.

 

Orto bar ob 20:00: Septicflesh (Gre), Inquisition (Col)

Vstopnina: 25 EUR na dan koncerta
Januarja bomo pred inkvizicijo brali iz kodeksa Konca
Gotovo vam je jasno, da ste pravkar prebrali na prvo žogo referirano napoved koncerta Septicflesh in Inquisition. Seveda pa niste mogli vedeti, da bo koncert udaril z vso močjo že 9. januarja 2018 in to v Orto Baru.
Torej, Septicflesh in Inquisition. Če bo januarja veliko snega, bo to idealni paket za vse črne duše. Grški simfonični death blekkerji Septicflesh bodo oder spremenili v prižnico in prisotnim brali litanije in nauke zadnjega albuma Codex Omega, ki je izšel prek založbe Season Of Mist. Prav tako pa bodo vsem poslušnim in črne maše željnim predstavili še svoj sploh obsežni opus Infernalis, katerega gradijo že od leta 1990. Črna maša bo vizualno minimalno epohalna, saj bo – za razliko od Batushke – tukaj vseeno velik poudarek na jezdecih Smrti, ki jih vodi Seth Siro Anton. Le-ti ne potrebujejo spektakularne scenografije – le par kostumov in ritbrcajočo death blekk simfonijo.
Pred njimi bosta Dagon in Incubus, torej Inquisition, predstavila svoj hipnotični portal v svet Teme in kozmičnega Kaosa.

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Yanu

Jan Tomšič - vokal, kitara, bansuri in še kaj
Bor Zakonjšek - tolkala

in gost presenečenja

Sočna melodika in subtilna ritmika...

Sledil bo Celični etno jam

Brez vstopnine

 

Očesne umetnosti:

 

Mali oder LGL ob 17:15: Škrt škrt kra čof!

Predstava za otroke

Škrt škrt kra čof! je nežna pravljica za najmlajše, kjer se prepletajo močna čustva in bogata domišljija. Žabec Jerko se boji iti spat. Kaj je ta zvok – škrt škrt kra čof – ki se sliši pod njegovo posteljo? Jerkov oče ga poskuša prepri

Škrt škrt kra čof! je nežna pravljica za najmlajše, kjer se prepletajo močna čustva in bogata domišljija. Žabec Jerko se boji iti spat. Kaj je ta zvok – škrt škrt kra čof – ki se sliši pod njegovo posteljo? Jerkov oče ga poskuša prepričati, da ni ničesar, česar bi se moral bati. Vse dokler se sam ne uleže v posteljo in tudi njega zbudi skrivnostni zvok noči.
Ko otroci spremljajo zgodbo o nočnih strahovih malega žabca, je tudi njih malce strah, ker se poistovetijo z glavnim junakom, skupaj z njim iščejo rešitev in tolažbo ter hkrati razrešujejo svoje napetosti in težave. Tudi gledališka predstava lahko postane prostor, v katerega otroci "vstopijo" in ugotovijo, da ni tako hudo, če si majhen in boječ. Tovrstne zgodbe otrokom podajajo pomembna sporočila: da strah obstaja in da ima vsakdo lahko svoje strahove.
Belgijska ilustratorka in pisateljica Kitty Crowther (1970) je leta 2010 za svoje delo prejela prestižno svetovno nagrado za otroško literaturo Astrid Lindgren. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da so v njenem svetu vrata med domišljijo in realnostjo široko odprta. Avtorica je napisala in ilustrirala kot štirideset knjig, ki so prevedene v dvajset jezikov. V slovenščini se je prvič predstavila leta 2012 prav s slikanico Škrt škrt kra čof!.

Vstopnina: 5.00 €

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Sen kresne noči, komedija

Z veseljem napovedujemo premiero predstave, ki smo jo zaradi bolezni v ansamblu iz lanske sezone premestili v letošnjo.
Pravljična komedija Sen kresne noči spada v zgodnje obdobje ustvarjanja Williama Shakespeara, v fazo "eksperimentalnih" in "romantičnih" komedij, kot sta tudi Dva gospoda iz Verone in Ljubezni trud zaman. Samo na videz preprosta, komično zasnovana ljubezenska drama omogoča najrazličnejše interpretacije, zato vsaka nova postavitev vzbuja velika pričakovanja. Na tehtnici so sanje in resničnost, burna čustva in hladni razum, nežna ljubezen in prvinski nagoni … Shakespeare se je pri pisanju te komedije v podrobnostih naslonil na vire, kot so Chaucerjeve Canterburyjske zgodbe, Ovidove Metamorfoze in nekatere srednjeveške romance. V igri v igri, ki jo uprizorijo rokodelci, si Shakespeare privošči nerodnosti, ki so nastajale pri okornih uprizoritvah različnih gledaliških skupin. Nekateri kritiki menijo, da se je v tej komediji zavestno ponorčeval tudi iz romantične, toda tragične ljubezni, kakršno opisuje v tragediji Romeo in Julija, po vsej verjetnosti napisani v istem obdobju. Ljubezen je nestanovitna – hitro zamegli razum, a prav tako hitro izpuhti, zato je priseganje večne zvestobe lahko močno dvomljiva reč.
Igra se dogaja v atenskem gozdu v času prvomajskih praznovanj ter tik pred poroko kneza Tezeja in Hipolite. V nasprotju s strogimi in urejenimi Atenami je gozd, po katerem tavajo štirje atenski zaljubljenci, v rokah pravljičnih bitij, ki uravnavajo dogajanje, kakor se jim zahoče. Sami živijo zelo razbrzdano, njihovi prepiri in medsebojna obračunavanja so siloviti in brezkompromisni. V tem divjem okolju in ob pomoči čarovnij se dogaja vse mogoče.
Ljubimcem iz Sna kresne noči se v spanju zgodi nekaj, na kar si pri belem dnevu ne bi upali niti pomisliti. Njihova erotika udari z vso silo na plan, junaki so nenadoma obsedeni od poželenja in strasti. Vendar ostajamo pri komediji – pomlad je tista, ki razvnema človekova čustva in jih žene v razposajenost. Sanje so bile resda moreče, a zmagata optimizem in vera v življenje. Človek je zmožen preseči togi racionalizem, ki ga v začetku zagovarjata Helenin oče Egej in knez Tezej, pa tudi svoje strasti in nagone, ki jih nad ljubimce in Titanijo spustita Oberon in Škrat.
Sen kresne noči dokazuje, kako pomemben sestavni del človekove osebnosti je svet domišljije.

mala scena ob 20:00: Vrh ledene gore

Detektivska drama
V večjem španskem mestu se v stavbi uspešnega podjetja Technocenter v petih mesecih med zaposlenimi zgodijo trije samomori, vse tri žrtve so moški, starejši od 35 let. So samomore res naredili zaradi pritiskov na delovnem mestu ali morda zaradi kakšnih drugih, osebnih razlogov? Podjetje je del gigantske multinacionalne družbe s sedežem v Madridu. Sofia Cuevas, ena vodilnih v multinacionalki, nekoč pa zaposlena prav v Technocentru, dobi nalogo, da obišče podjetje, neposredno pridobi čim več podatkov in napiše interno poročilo. Med Sofijinim obiskom prihajajo na dan številne podrobnosti, ki kažejo, da v podjetju ni vse tako, kot bi moralo biti. Zaposleni so izpostavljeni hudim pritiskom, vladajo nezdravi odnosi, prisotna sta stres in strah … Toda direktor, prototip uspešnega menedžerja, zavrača vsakršno povezavo med očitno človeško stisko in delovnim okoljem. Gre za nesrečno naključje? Bo nekaj razkritih skrivnosti iz zasebnega življenja samomorilcev celoten položaj pojasnilo ali pa ga bo le še bolj zamotalo?

Tabares nam postreže z napeto detektivko, ki se v prvem delu ukvarja predvsem s tremi samomori, v drugem pa seže pod površje problema in se nevarno približuje breznu problematike, kjer so absolutni zaključki preveč preprosti, da bi ponujali prave rešitve. Tako kot obravnava razmere v sodobni zahodni družbi, se z enako zavzetostjo poglablja tudi v človeško nrav. V devetih natančno izdelanih prizorih se Sofia pogovarja s štirimi sodelavci pokojnikov. Razen z enim se z vsemi pogovarja po dvakrat (prvi del zaslišanja je poln prikrivanja, nelogičnih odgovorov, celo laži); o vsakem od njih si po drugem pogovoru ustvarimo povsem drugačno sliko. Pa tudi Sofia ni samo samozavestna poslovna ženska, kakršno srečamo na začetku, ampak vse bolj spoznavamo njeno krhkejšo in ranljivejšo plat.

V prvem delu detektivske drame smo priča posredovanju informacij, ekspoziciji, razumskosti in prisebnosti; drugi del pa gre v emocije, v srž problema posameznega lika, v tisto, kar je pod gladino, tisto, kar se skriva. Detektivka je sicer lep, a naiven žanr, ki nam zagotavlja, da absolutna resnica obstaja, le da se skriva, toda če jo bomo dovolj vztrajno iskali, jo bomo tudi našli. Vendar, kot pravi Sofia, je življenje veliko bolj zapleteno. Prav zato je zadnji prizor največji in najbolj oster odmik od detektivke.

 

10KA klub smeha ob 20:30: Večer Novega #12

Stand up

Prvi v letošnjem letu nastopajoči bodo Perica Jerković, Kaja Grozina, David Gorinšek, Gašper Bergant, Matic Kokošar.

Vse to bo potekalo pod taktirko Andrej Težak Tešky! ;)

Vstopnina: 3EUR

 

Slovenski gledališki inštitut ob 17:00: Zadnje vodstvo po razstavi Dramatičnega društva

Lepo vabljeni, da se še zadnjič pod vodstvom podate skozi mejnike v razvoju Dramatičnega društva v Ljubljani, začetnika slovenskega gledališča moderne dobe.

Razstava ob 150-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani, ki je na ogled le še do 10. januarja 2018, se osredotoča na prvih petdeset let delovanja Društva, pri čemer skuša osvetliti pomembne in odločilne mejnike na njegovi razvojni poti. Dramatično društvo v Ljubljani (ustanovljeno l. 1867) v svojem razvoju od leta 1867 do 1920 prehodi petdesetletno pot skozi dobo institucionalizacije in profesionalizacije slovenskega gledališča in jo sklene v letu 1920, ko nastopi nova razvojna stopnja, doba evropeizacije (1920‒1945).

Skozi razstavo Vas bo vodil avtor razstave dr. Štefan Vevar. Vstop prost!

Brez vstopnine

 

Ulična galerija na Vegovi ob 17:00: Pazi, sveža grafika! #11: Katja Felle

V letu 2018 nadaljujemo ustvarjanje v TAM-TAMovi Ulični galeriji na Vegovi. V ciklu Pazi, sveža grafika! (Watch out! Wet print!) se pod kuratorstvom MGLC Ljubljana predstavlja Katja Felle.

POSODOBI GOBELIN

Katja Felle se pri svojem umetniškem ustvarjanju osredotoča na raziskovanje podob iz medijskega sveta, popularne kulture, glasbe, filmske industrije, fotografije. Zanimajo jo motnje v komunikaciji, ki nastajajo pri prenosu informacij prek raznih medijskih posrednikov, in jih kot posnetke zaslonov in ekranskih motenj prenaša v slike, računalniške grafike in risbe. V zadnjem času se posveča izdelovanju gobelinov, s katerimi obuja in reflektira uporabnost stare ročne spretnosti vezenja v današnjem času, saj formalna struktura gobelinov spominja na togo računalniško grafiko in rastrski tisk. Projekt treh gobelinov z naslovom Posodobi gobelin temelji na motnji zaznave plakata, saj je stare in najdene gobeline posodobila s sodobnimi računalniškimi ikonami in drugimi splošno znanimi znaki in liki iz elektronskega okolja. Natisnjene podobe gobelinov nam ponujajo večplastno igro zaznave. Sprva jih gledamo kot zastarele računalniške grafike, in šele ko opazimo tehniko gobelina, jih lahko vidimo tudi kot natisnjeno subverzivno plakatno motnjo.

Katja Felle (1988) je leta 2011 zaključila študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pri mentorju prof. Bojanu Gorencu. Diplomirala je leta 2015 pod mentorstvom prof. Žige Kariža in somentorstvom prof. Sergeja Kapusa (visokošolski univerzitetni študijski program pred bolonjsko reformo). Leta 2017 je bila sprejeta na magistrski študijski program na Institut für Kunst im Kontext, Universität der Künste Berlin. Deluje v umetniški skupini 3kolektiv. Dela in živi v Berlinu, Nemčija.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Zoran Predin : Dno nima dna

Pogovor z avtorjem

S knjigo Dno nima dna bo eden najbolj priljubljenih slovenskih kantavtorjev svoje bralce in svoje sledilce pritegnil z zbranimi kolumnami, kratkimi in jedrnatimi, polnimi hudomušnega sarkazma in začinjenimi s ščepcem črnega oz. malo drugačnega, pač Predinovega humorja. Tako kot njegova glasba so tudi kolumne prepredene z močno družbeno angažirano noto, brez katere Predinova besedila ne bi imela istega "žmohta".

Pogovor bo vodil Orlando Uršič, urednik Založbe Litera.

Brez vstopnine

 

Knjigarna na Trubarjevi ob 18:00: Bralna znamenja

Draga Melanija Trump, a vaš mož ve, da Zemlja ne raste?

Ker v ZDA, pa tudi drugje po svetu, vse bolj zmagujeta antiintelektualizem in oportunistični "dvom" v znanstvena dognanja, se zdi, da nismo le na poti uničenja našega planeta, ampak se to uničenje celo neizbežno pospešuje. Zato se moramo proti temu nujno oborožiti z znanjem in aktivno stopiti v boj za planet in za prihodnost! K temu nam bo pomagala zadnja knjiga Lučke Kajfež Bogataj, raziskovalke na področju meteorologije in klimatologije, z naslovom Planet, ki ne raste, v kateri opozarja na uničenje, ki ga Zemlji nepremišljeno in sebično zadaja človek, opisuje številne, med sabo povezane grožnje, s katerimi se soočamo (npr. zakisanje oceanov, tanjšanje ozonske plasti, naglo izumiranje živalskih in rastlinskih vrst …) ter ponuja tudi nekatere rešitve zanje. In čeprav se neposredno obrača predvsem na mlajše generacije, ki bodo nosile posledice ravnanja današnjih, je knjiga primerna za vse, ki vam ni vseeno in ki bi se želeli na poljuden, razumljiv način informirati o podnebnih spremembah in okoljevarstvu danes.  

O knjigi, znanosti in usodi planeta se bo Aljoša Harlamov pogovarjal z avtorico, znanstvenico in predavateljico Lučko Kajfež Bogataj, na dogodku pa bosta sestavila tudi spremno pismo, ki ga bosta z izvodom knjige poslala prvi dami ZDA, Melaniji Trump.

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 20:30: Po sledeh Majev z moderno tehnologijo

Predavanje dr. Ivana Šprajca

Arheološke terenske preglede, ki jih avtor že vrsto let vodi v osrčju polotoka Jukatan, je letos nadaljeval na vzhodu mehiške zvezne države Campeche, v severnem delu neposeljenega in zaščitenega naravnega parka Calakmulska biosfera, kjer je njegova ekipa v letih 2013 in 2014 odkrila Chactún, Tamchén in Lagunito, tri večja mestna središča kulture Majev. Tokrat je terensko delo temeljilo na eni najbolj učinkovitih tehnik daljinskega zaznavanja. S pomočjo natančnega modela reliefa, izdelanega na osnovi letalskega lidarskega (laserskega) skeniranja, ki je obsegalo dvesto kvadratnih kilometrov s tropskim gozdom prekritega območja, so se arheologi podali v okolico omenjenih najdišč. Ozemlje je bilo od propada klasične kulture Majev, okoli leta 1000, skoraj povsem zapuščeno, pred tem pa izredno gosto poseljeno, o čemer pričajo ne le ostanki naselij z večjimi in manjšimi stavbami in kamnitimi spomeniki, temveč tudi kamnolomi, ceste, rezervoarji za vodo, terase in drugi sledovi posegov v naravno okolje, povezanih z intenzivnim poljedelstvom.

Vstopnina: 8, 6 EUR

 

Bežeče prireditve:

 

Kinoteka: Večer SFA: Petdesetletnica filma

18:00 Peta zaseda, France Kosmač, Slovenija (Jugoslavija), 1968, 35mm, 1.66, čb, 91'

Partizanski odred nekajkrat zapored pade v sovražno zasedo, kar zbuja sum, da je med borci izdajalec. Komandant Hari (Tone Gogala) in komisar Ilija (Boris Cavazza) se odločita za umik v osamljeno vas, kjer skušata odkriti, kdo je sovražni agent. Posneto po izvirnem scenariju Vitomila Zupana.
“Peta zaseda je neupravičeno pozabljena slovenska filmska klasika, ki je veliko pred bistveno bolj razvpitim Nasvidenje v naslednji vojni dekonstruirala popularna črno-bela slikanja partizanske vstaje, znotraj tega pa še posebej izzivalno problematizirala komunistično uzurpacijo partizanskega boja in izpraznjene rituale socializma v času, ko je bil film narejen.” - Peter Stanković

20:00 Sončni krik, Boštjan Hladnik, Slovenija (Jugoslavija), 1968, 35mm, 1.66, barvni, 92'

Med obiskom skupine dijakov v tovarni gospodinjskih naprav lopova ukradeta precejšnjo vsoto denarja. Ker vse vhode zastražijo, zmikavta skrijeta svoj plen v hladilnik, ki pa ga tovarniško dvigalo naloži na tovornjak, ki hladilnik odpelje neznano kam. Tatova hodita od trgovine do trgovine in iščeta hladilnik s skritim denarjem, a pravega nikakor ne najdeta, saj so ga že odpeljali na morje. Popartistična erotično-kriminalna komedija.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

 

Kinodvor:

18:30 Ljubezen na prvo bolezen (The Big Sick), Michael Showalter / ZDA / 2017 / 120'

Film, v katerem priljubljeni stand-up komik Kumail Nanjiani odigra epizodo iz lastnega življenja, je očaral občinstvo in kritike na festivalih v Sundanceu in Locarnu.

21:00 Krčenje (Downsizing), Alexander Payne / ZDA / 2017 / 135'

Pronicljiva družbena satira Alexandra Payna ponudi nadvse domiselno rešitev za prenaseljenost: namesto da bi zmanjšali svoje apetite, se pomanjšajmo kar sami. Otvoritveni film Beneškega filmskega festivala.

Mala dvorana ob 19:00:

Človek delfin (Dolphin Man), Lefteris Charitos / Grčija / Kanada / Francija / 2017 / 78'

Dokumentarec o življenju in zapuščini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.

 

Komuna:

18:00 Največji šovmen (The Greatest Showman), biografska glasbena drama, Michael Gracey, ZDA, 105'

20:00 Vojna zvezd: Poslednji Jedi (Star Wars: The Last Jedi), Rian Johnson, ZDA, 152'