Glasba:

 

Galerija ŠKUC od 20:00: FriForma: Kuchen & Muntzing / Mezei & Markos

Svobodna improvizacija

Martin Küchen: sopranino, kuhinjski pripomočki, žice in palce, voda, škatla starega harmonija, igrače.
Herman Müntzing: železo, leseni in plastični predmeti, mandolina, otroški sintesajzer, megafon, nedelujoči aparati, kontaktni mikrofoni.

Stari znanec ljubljanske free jazz in impro scene, Martin Küchen se po nekaj letnem premoru vrača v Ljubljano s Hermanom Müntzingom v duu Scheibenhonig. V Galeriji ŠKUC bosta predstavila album Rop På Hjälp, ki sta ga lani izdala zazaložbo Inexhaustible Editions (
V drugem delu večera bomo predstavili še drugi izvrsten godalni duo, za katerega je zagrebški kolega Jeraj izjavil: "to sta sodobna Bartók in Szabados". V živem igranju Mezei Szilarda z različnimi zasedbami pride do izraza izredna dinamičnost, občutek za prehajanje med različnimi glasbenimi izraznostmi in predvsem polnokrvna, razburljiva in zgoščena kolektivna igra, ki jo lahko pričakijemo z izvrstnim čelistom Albertom Márkosem. S Szilárd Mezeijem smo se prvič srečeli leta 2008, ko smo gostili njeov trio v serialki Džez pri koritu.

Küchen (1966) je zadnji dve desetletji osrednja figura skandinavske free jazzovske in improvizatorske scene. Njegov pristop k igranju in skladanju je poln glasbene iskrenosti in neposrednosti. Aktiven je v stalnih zasedbah (Angles, Trespass Trio, All Included, Looper), kot solist in v raznih sodelovanjih z evropskimi in ameriškimi improvizatorji – denimo v triu s Keithom Roweom in Seymourjem Wrightom ter triu z Mattiasom Risbergom in Raymondom Stridom. Pogosto sodeluje z glasbeniki, kot so John Tilbury, Phil Minton, Mark Sanders, Burkhard Beins, Andrea Neumann, Tony Bevan in Joe Williamson. Razen tega piše glasbo za plesne predstave, eksperimentalne filme, zvočne instalacije in performanse. Solistični prvenec Sing With Your Mouth Shut je objavil leta 2001, za njegov jazzovski debut pa šteje živi album Live at Glenn Miller Cafe, ki ga je leta 2002 izdal z zasedbo Exploding Customer. Njegova diskografija se je do danes povečala na blizu 40 del. Nedavna sodelovanja vključujejo duete z Keithom Rowom, Dimitro Lazaridou-Chatzigogo, Seijirom Murayamo in Stevom Noblom.

Herman Müntzing (1964) deluje na področju improvizirane in eksperimentalne glasbe. Od poznih devetdesetih let je angažiran kot glasbenik in pedagog z različnimi švedskimi in mednarodnih skupinami, sodeloval s Philom Mintonom, Eugene Chadbournom, Lotte Anker, Stenom Sandellom, Matsom Lindströmom, Raymondom Stridom in Martinom Klapperjem. Predava in vodi delavnice v različnih projektih, v katerih stremi k novemu pristopu na meji med zvokom, hrupom in glasbo.
Szilárd Mezei: viola
Albert Márkos: violončelo

Szilárd Mezei (1974) je pripadnik madžarske manjšine rojen v Senti, Vojvodina. Študij violine je končal v Senti in Subotici nakar je študiral kompozicijo na Univerzi umetnosti v Beogradu pri profesorju Zoranu Eriču. Mezeiju bi lahko pripisali izjemne polimuzikalne sposobnosti, saj v svojem igranju in kompozicijah učinkovito spaja sodobno klasično glasbo, sodobno improvizirano glasbo, free jazz in madžarsko ljudsko glasbo. Prav tako pri svojem igranju na violo združuje vrhunsko tehniko klasične glasbe z izrednim čutom za free jazzovsko fraziranje in improvizacijo, poleg tega pa mestoma pride do izraza tudi njegovo obvladovanje tehnike in načina igranja madžarskih ljudskih goslačev. Po svoje bi lahko rekli, da združuje lokalno z globalnim, in to na zelo prepričljiv način.

Violončelist in skladatelj Albert Márkos (1967) je bil rojen v Kolozsvárju v Rumuniji, kjer je diplomiral klasično glasbo. Čeprav klasično izobražen glasbenik se je že leta 1992 odpravil na glasbeno popotovanje med sodobno improvizirano in eksperimentalno glasbo. Dela in živi v Budimpešti, kjer je eden od vodilnih improvizatorjev. Sodeloval je z mnogimi priznanimi glasbeniki kot so: John Butcher, Frank Gratkowski, Isabelle Duthoit, Sophie Agnel in Martin Blume.

Vstopnina: 5EUR na dan dogodka

 

Klub ZOO od 20:00: Jazz Ponedeljek: Tonč Feinig, Robert Jukič & Ratko Divjak!

Tonč Feinig /kitara
Robert Jukič /bas
Ratko Divjak /bobni

Vstopnina: prispevek

 

Teater, gledališče in odrske deske:

 

Mali oder LGL ob 17:00: Akvarij

Vodna pustolovščina v preprostem jeziku znanosti in predmetnega gledališča prikazuje zgodbo o Malem in Velikem, o potovanju, srečevanju in poslavljanju. Dogajanje poteka v steklenem tanku, podobnem akvariju, kjer predmeti oživijo med brbotajočimi .

Vodna pustolovščina v preprostem jeziku znanosti in predmetnega gledališča prikazuje zgodbo o Malem in Velikem, o potovanju, srečevanju in poslavljanju. Dogajanje poteka v steklenem tanku, podobnem akvariju, kjer predmeti oživijo med brbotajočimi mehurčki, pretakajo se skrivnostne tekočine in rojevajo zvoki življenja.

Elementi kombinirane otroške igre ustvarjajo nov svet iz praznine in dolgčasa. Igranje je raziskovanje in vaja za polno življenje. Je trdo otroško delo, ki krepi osredotočenost in razvija osebne veščine. Igrivo učenje, navdihnjeno v kopalni kadi in na poletni plaži kot prostorih otroške igre, začinjene s ščepcem kemijskega laboratorija, skuša najmlajšim gledalcem pojasniti, da no prijateljstvo lahko živi v srcu, da so vezi nevidne in da je (za)misel najdragocenejše seme razvoja. Obenem pa jim želi približati znanost na ravni praktičnega poskusa, ki vzpostavlja slikovite prostore nenavadne naravoslovne pustolovščine z ekološko razsežnostjo.

"Wide Eyes" je produkcijski projekt evropske mreže Small Size, ki umetniško raziskovanje posa otrokom in razvija posebno strokovno znanje na področju uprizoritvenih umetnosti za zgodnja otroška leta. "Wide Eyes" ponazarja radovedne otroške oči, ki zvedavo pogledujejo v svet. To je tudi skupno izhodišče ustvarjalcem 17 partnerjev iz 15 evropskih držav, katerih nastanek predstav so v procesu ustvarjanja zaznamovala različna srečanja, izmenjave idej in delavnice. Vseh petnajst produkcij bo v začetku leta 2018 predstavljenih na zaključnem dogodku projekta v Galwayu na Irskem.

V sodelovanju s projektom Znanost na cesti (ZnC). Gre za projekt promocije znanosti, ki sta ga ob pokroviteljstvu Slovenskega akademskega tehniško-naravoslovnega združenja SATENA spomladi leta 2013 začeli raziskovalki na Institutu Jožef Stefan dr. Saša Novak in dr. Kristina Žagar. Namen je javnosti predstaviti pomen znanosti za gospodarstvo in družbo ter dosežke in rezultate, ki Slovenijo umeščajo med razvite države.

Miha Golob je gledališki in lutkovni režiser, ki je v minulih nekaj letih tako v tujini kot doma prejel vrsto nagrad na področju lutkovne režije in avtorstva. Njegovi koncepti se pogosto naslanjajo na idejo preigravanja in raziskovanja raznolikih stilov predmetnega gledališča.

Vstopnina: 5.00 €

 

MGL:

Veliki oder od 19:30: Družinski parlament, komedija

Katalonska uspešnica Družinski parlament navdušuje s svežino, živahnostjo, bleščečim humorjem in vsebinsko aktualnostjo.
Pred nami je družina z dvema odraščajočima otrokoma. Starša že od nekdaj pedantno skrbita za to, da se vzgoja in sistem organizacije življenja znotraj družine odvijata v skladu z načeli prave demokracije. Imajo svojo ustavo, zakone, določajo proračun, plačujejo davke, skratka, delujejo kot država v malem. Stvari pa se začnejo zapletati, ko se hči nenadoma ne strinja več z ustaljenim sistemom in začne terjati spremembe. Njena zahteva sproži plaz nepričakovanih dogodkov …
Avtorica se izjemno duhovito poigrava z vzorci zapletov znotraj sodobnih parlamentarnih demokracij. Kriza, varčevalni ukrepi, osebni interesi, karierizem, lobiranja, korupcija, predsodki, konservativnosti …
Cristina Clemente (1977), večkrat nagrajena katalonska dramatičarka, scenaristka in režiserka, je igro Družinski parlament napisala kot rezidentka gledališča Sala Beckett v Barceloni. Že nekajkrat je kot soscenaristka sodelovala s Sergijem Belbelom, uveljavljenim in tudi slovenskim gledalcem dobro poznanim katalonskim dramatikom, režirala pa je tudi eno njegovih iger.

Prevod po avtoriziranem angleškem prevodu Family Council Sharon G. Feldman, 2014

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 18:30: Merlin ali Pusta dežela

"Briga me, jaz sem umetnik."

Starosta sodobnih nemških dramatikov Tankred Dorst je leta 1981 zasnoval obsežno postmodernistično dramsko utopijo Merlin ali Pusta dežela. Skozi like in prigode iz legend o kralju Arturju in vitezih okrogle mize je raziskoval tako koncepte vladanja kot človeške šibkosti, ki navadno pokvarijo idealne koncepte. Kako dolgo lahko zdrži princip okrogle mize, za katero sedijo enakopravni in plemeniti vitezi, ki si prizadevajo za dobro človeštva? Je svet enakosti brez konfliktov in vojn sploh mogoč? Zakaj je, kadar imamo opraviti s človeškimi stvarmi, zmeraj nujna kakšna čarovniška palica? Kakšno vlogo ima pri vsem tem hudič? Ima res nadnaravno moč ali je samo človekov alter ego? Ta in še številna druga vprašanja se razpirajo skozi niz fantastičnih, igrivih, obešenjaško duhovitih, včasih krutih, včasih ganljivih, gledališko bogatih in večkrat tudi magičnih prizorov.

Ko se danes trudimo redefinirati pojma demokracija in liberalni kapitalizem in poskušamo najti najboljšo povezavo med tema dvema besedama, se zdijo zanimive rešitve, ki vključujejo magijo. Zanimivo se zdi poklicati na pomoč viteze in čarovnike, ki naj branijo "dobro".
Nekoč smo vsi imeli tradicionalne lokalne sovražnike, ki so bili praviloma pripadniki drugih narodov in držav. Danes vsi za največjega sovražnika štejemo svoj narod. Delimo se na napredne in konservativne, na patriote in izdajalce, na vernike in ateiste, na nekdanje partizane in zdajšnje fašiste, po vseh mogočih kriterijih se delimo na dvoje. Delijo nas referendumi o vseh mogočih vprašanjih. Vsaka stran se je pripravljena boriti za svojo verzijo resnice do konca. Rešitve ni. Razen, če bi se danes pojavil kakšen Lancelot ali Merlin ali kdorkoli, ki bi s čarobno močjo razrešil konflikt, v katerem smo se znašli. Merlin je ep o vitezih in čarovnikih in o utopiji … Upajmo, da bo na koncu zmagalo DOBRO.

mala drama ob 20:00: Ljudski demokratični cirkus Sakešvili

"Kdo vendar smo?"

V Dramo prihaja z nagrado Slavka Gruma za leto 2016 nagrajen Ljudski demokratični cirkus Sakešvili iz totalitarne državice, kjer je vse omejeno in regulirano. Celo za samozadovoljevanje, samomor ali srečo je treba imeti bon. Enakost je prignana do konca, niti spolov ni več, ljubezen pa je ena sama, do "doživljenjskega" predsednika, ki mu je tako kot vsem drugim v tej državi ime Sakešvili. Vendar se avtor rokgre bolj kot z diktaturo ukvarja z njenimi žrtvami, z državljani, ki nastopajo oziroma kar živijo v cirkusu, v katerem predstava in občinstvo nista ločena. Svojo identiteto so izgubili že zdavnaj, in ko se razširi novica o predsednikovi smrti, se ne morejo več spomniti, kdo in kaj so bili nekoč, kot tudi ne morejo postati nekaj drugega in na novo zaživeti. Svoboda je preveč strašljiva, prinaša tveganja, ki jim niso (več) kos.
Skozi niz absurdno komičnih situacij govori Ljudski demokratični cirkus Sakešvili predvsem o tem, kako nenehno "pranje možganov" spira človeku tudi osebnost, dostojanstvo in vse tisto, kar ga kot človeka sploh določa.

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir

Veličastnih 7, Ta hud abonma in za izven
Režija: Silviu Purcărete

Po romanu Leva Tolstoja

Priredba in režija: Silviu Purcǎrete

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom

Tolstojeva dela so velikanske freske sveta. Kar sedemkrat je prepisal ep Vojna in mir, skice in beležke zanj so polnile visoke omare. "Vsako umetniško delo doseže najvišjo stopnjo tedaj, ko človek pozabi na njegov umetni nastanek in občuti njegovo bivanje kot resničnost. Pri Tolstoju je to vzvišeno slepilo večkrat popolno." (Stefan Zweig)

Romunski režiser Silviu Purcǎrete, ki živi v Franciji ter ustvarja v najuglednejših opernih in gledaliških hišah vsega sveta, se bo skupaj s slovenskimi igralci in s svojimi stalnimi umetniškimi sodelavci junaško lotil priredbe in uprizoritve tega dela. "Vojna in mir, o katerih govorimo, sta iz iste snovi. Prve ni brez drugega. Mir se rodi iz vojne in tako že tudi sam vsebuje njene zasevke," pravi Purcǎrete. Pomembna iztočnica za številne Purcǎretove predstave je občutenje apokalipse, tisti trenutek, v katerem človek skorajda opusti upanje na odrešitev; ravno v tem ključnem trenutku se začnejo njegovi bogati gledališki svetovi.

Vojna in mir bo osrednji dogodek festivala Tolstoj, iskalec resnice, ki smo ga za leto 2017 zasnovali v Cankarjevem domu. "Nasilje, čustva in krutost gledalce popeljejo na prav posebno potovanje, kjer lahko na lastni koži občutijo vero, upanje, bolečino in ljubezen," so zapisali leta 2012, ko je Goethejev in Purcǎretov Faust očaral obiskovalce mariborske Evropske prestolnice kulture.

Vstopnina: 15, 19, 21, 25, 13 EUR

 

Galerija UAUU od 19:00: RONE84.Beat dis

Oscar Wild je zapisal, da je umetnik kreator vsega lepega. Prav tako mu ni treba dokazati ničesar. Nima niti etičnih sočutji. Veliko je povedal preden je zaključil s tem, da je vsa umetnost 'quite useless'.

Všečno je, da se rone84 pojavlja povsod. raznolikost mnenj o tem, kje, koliko in zakaj se pojavlja morda predstavi njegovo delo kot novo, kompleksno in pomembno. Zašli smo, tega nočemo.

Ne, izgubili smo se, preden smo se spet našli. V tekstu, na fejsbuku, instagramu, na ulici. Samo tam se lahko najdemo. Na ulici. Srečo imate, ker ga boste vseprisotnega srečali v UAUU galeriji. Novejšega, čistejšega.

"Cirkus, cirkuški, cirkusant" je vzklikal, ko smo se pogovarjali o tem, kaj ga zaznamuje. Bitniki, barve, raziskovanje, reci – klaža, Burroughs, reci piši NOVIVALMODERNIZMA.

Brez vstopnine

 

Didaktična predavalnica (pritlična medetaža, na koncu hodnika) na FF od 19:40 do 21:20: Politični seminar: Razredni boj in teorija

Prvo predavanje: Lev Kreft - Marksistični estetiki naproti
"Marxova estetika ni bila nikdar napisana, četudi naj bi si tega želel potem, ko bi dokončal kritiko politične ekonomije. Marksisti so skušali manjkajočo estetiko ustvariti sami, najprej s pomočjo zlepljenih citatov iz Marxa in Englesa, kar jih je omenjalo umetnost, literaturo in literate. Kasneje so dodali vsak toliko svojega in v lastno smer, da so si marksistične estetike tako vsaksebi, dase jih vseh naenkrat v enem pogledu sploh ne da videti. To bi lahko peljalo k sklepu, da so marksisti odsotnost estetike mnogo bolj pogrešali, kot pa jim je šla na živce nedokončanost osnovnega Marxovega projekta – kritike poltiične ekonomije, s katero so se le občasno in relativno redko ukvarjali. Predlagam tri poteze, s katerimi bi lahko vzpostavili marksistično estetiko danes. Prvi predlog je, da polje razširimo tako, da iz marksistične filozofije umetnosti pridemo do esteziologije ali estezike. Drugi predlog je, da točko začetka Marxove esteziologije poiščemo v esteti fetišizma in misitifikacije v Kapitalu. Tretji predlog je, da umetnost v njenem modern(istič)nem pomenu proučujemo kot objektiven rezultat porušenja podedovanih veščin, do katerega je prišlo v procesu prvotne akumulacije kapitala."

„Brez revolucionarne teorije tudi revolucionarnega gibanja biti ne more.“
- V. I. Lenin
Za vsako emancipatorno družbeno-politično gibanje je nujno jasno teoretsko razumevanje družbe in družbenih procesov; še posebej za tisto, ki pretendira po revolucionarnosti, torej po realni transformaciji obstoječega družbeno-ekonomskega sistema. Evro-atlantski vladajoči razredi so se že vsaj od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja zadovoljili z relativizacijo teorije, ki se je danes razkrojila v skrajnost imenovano postfaktična družba. Znašli smo se v blodnji, ki razglaša, da o družbi in njenih procesih ni mogoče pojasniti ničesar več, pri čemer se lahko, po sili, ukvarjamo le še s posamezn(ikov)imi mnenji, v vsej njihovi pluralnosti.
S stališča podrejenih družbenih skupin je takšen anti-intelektualističen odgovor na današnje družbeno stanje nesprejemljiv. Ne zaradi kakšne specifične moralne drže do intelektualne prakse, temveč iz nuje po praktični teoriji, ki lahko razume trenutno družbeno dinamiko iz pozicije teh skupin. Če kdaj, je torej danes čas, da se ustavimo in reflektiramo svojo specifično pozicijo v družbi, revidiramo ali se seznanimo s teoretskimi orodji (ter njihovo zgodovino), ki so nam na voljo za mišljenje situacije in za njeno strateško ovrednotenje. Le tako lahko ustvarjamo prostor za kakovosten razmislek o trenutnih pogojih in možnostih razrednega boja.
 

Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: Signatura 11, pogovor

Gost: Dragan Živadinov

Vodi: Erik Valenčič

Brez vstopnine

Dragan Živadinov je človek, ki mu svet, kakršen je z vsemi omejitvami, ni dovolj, zato je umetnost lansiral v vesolje. Z njim bomo poskušali odgovoriti na eno najbolj tehtnih vprašanj – ali človek ustvarja umetnost ali umetnost človeka.

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 20:00: Tales from Northern Shores/Zgodbe s severnih obal

20. pripovedovalski festival Pravljice danes

Za odrasle
V angleščini s simultanim tolmačenjem.

Tom Muir je muzejski kustos, odličen poznavalec škotske zgodovine, ljubiteljski arheolog s tridesetletnim stažem, predvsem pa človek, ki se je orkneyjskemu pripovednemu izročilu pomagal vrniti med ljudi. Je mednarodno priznan pripovedovalec, ki nastopa na lokalnih in tujih festivalih, v šolah, muzejih, na radiu in televiziji, za otroke in odrasle. Orkneyjske pripovedi, ki jih zbira že desetletja, je izdal v več knjigah; med drugim so prevedene tudi v japonščino in islandščino. Zakaj vse to počne? Takole pravi: "Stare pripovedi so pomembne, ker so del tega, kar smo. So del naše zgodbe, in sicer nas kot posameznikov in nas kot družbe. Če ne bi več govorili zgodb iz svojega izročila, bi s tem zanikali glas naših prednikov. Kdo bo govoril zanje, če ne mi? Ko zgodbe pripovedujemo, jih ohranjamo pri življenju in tako glasovi odmevajo skozi stoletja …"

V Sloveniji je gostoval že večkrat. Tokrat smo ga povabili kot osrednjega gosta pripovedovalskega simpozija za muzealce, v pripovedovalskem večeru pa nas bo pospremil med zgodbe o tjulnjih, ki lahko postanejo ljudje, morskih deklicah z zlatimi lasmi, trolih in nevarnih vilinskih ljudeh, ki so se točile od Keltov do Vikingov.

Vstopnina: 6,50

 

Trubarjeva hiša literature ob 18:00: Ženske v NOB skozi oči spomina tistih, prisotnih – Mina Mušinović

Strokovno predavanje bo ponudilo nekaj primerov videnja in dojemanja žensk in njihove vloge v okviru NOB, skozi spomin tistih, ki so bili zraven. Tovarišic, mamic, kmetic, informatork, bolničark ... žensk, ki so zaznamovale življenja posameznikov in skupin, in poznanstev, ki so zrasla iz naključnih srečanj; priklic v spomin priznanih, pa tudi tistih, ki so povsem neznana.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: Ob Plečnikovem letu

Arhitekt Jože Plečnik, Slovenija (Jugoslavija), 1952, 35mm, čb, nemi, 5’
Otvoritev Žal v Ljubljani, Mario Foerster, Slovenija (Jugoslavija), 1940, 35mm, čb, 7’
Mojster Plečnik, Mirko Grobler, Slovenija (Jugoslavija), 1952, 35mm, čb, 13’
Pogreb akademika Jožeta Plečnika na Žalah v Ljubljani, Slovenija (Jugoslavija), 1957, 35mm, čb, nemi, 4’
Na sončni strani ceste, Matjaž Klopčič, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 35mm, čb, 17’
Ljubljana je ljubljena, Matjaž Klopčič, Slovenija (Jugoslavija), 1965, 35mm, čb, 16’
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.  

20:00 Teden možganov 2017: Krizni novi svet

Generacija X (American History X), Tony Kaye, ZDA, 1998, 35mm, 1.85, barvni, 119', sp 

Derek in Danny Vinyard sta brata in pripadnika neonacističnega gibanja. Ko poskuša skupina temnopoltih mladeničev ukrasti Derekov avtomobil, ta brutalno pokonča dva med njimi. Po treh letih v zaporu se Derek vrne domov k družini in prijateljem, z novim pogledom na svet in odločen, da mlajšega brata odvrne od stare družbe neonacijev. Ti nad izdajstvom niso navdušeni.
Projekciji sledi diskusija s psihologinjo Sanjo Ćorić.
Vstop prost.

 

Kinodvor:

18:45 Mesečina (Moonlight), Barry Jenkins , ZDA, 2016, DCP, 111'

Drugi film Barryja Jenkinsa, navdahnjen z gledališko igro Tarella Alvina McCraneyja In Moonlight Black Boys Look Blue, je impresionistična skica življenja in slogovno drzna pripoved o odraščanju v revnem predelu Miamija, ki je zaradi tenkočutne upodobitve afroameriške moškosti nemudoma obveljala za pionirsko delo. Oskar za najboljši film leta!

21:00 Ona (Elle), Paul Verhoeven, Francija / Nemčija, 2016, DCP, 130'

Drzna žanrska zmes Paula Verhoevna (Prvinski nagon) z Isabelle Huppert v koži enigmatične ženske, ki noče pristati na vlogo žrtve. Najbolj provokativen film lanskega Cannesa in dobitnik dveh zlatih globusov.

Mala dvorana ob 20:00:

The Beatles: Osem dni na teden (The Beatles: Eight Days a Week - The Touring Years), Ron Howard , Velika Britanija / ZDA, 2016, blu-ray, 107'

Navdušujoča dokumentarna kronika zgodnje koncertne kariere in meteorskega vzpona skupine The Beatles, časa neponovljive beatlomanije, ko so John, Paul, George in Ringo osvajali britanske, evropske in nato ameriške odre, da bi nazadnje obnoreli ves svet.

 

Komuna:

18:00 Lev: Dolga pot domov (Lion), Garth Davis, Avstralija

20:15 Mesečina (Moonlight), Barry Jenkins, ZDA, drama