Metelkova mesto:

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: Pon Repeat w/ Dj Danjahras

 

Glasba izven:

 

Klub Cankarjevega doma ob 20:00: Big Band RTV in jazz cimbalist Miklos Lukacs (HU)

Koncert ob Dnevu madžarske kulture

Big Band RTV Slovenija bo v sodelovanju z Balassijevim inštitutom Ljubljana prvič v zgodovini gostil odličnega madžarskega jazzovskega cimbalista Miklósa Lukácsa. Izvedel bo suito za jazzovske cimbale in big band z naslovom Elements priznanega madžarskega skladatelja in aranžerja Kornela Fekete-Kovacsa, slišali pa bomo tudi nekaj izvirnih skladb Miklósa Lukácsa. Obeta se nam torej edinstven večer ob zvokih cimbal in spremljavi velikega jazzovskega orkestra.

Vstopnina: 12, 8 EUR

 

Ne glasba:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Veliki oder ob 17:00: Močeradek gre čez cesto

Ugledališčena poezija Srečka Kosovela skuša gledalce povabiti k čudenju, jih raznežiti in razigrati ter zazibati s preprostimi ritmi, ki jih ponujajo verzi. Pesniški lutkovni kolaž vodi v svet senzoričnega, glasbenega in imaginativnega gledališ

Ugledališčena poezija Srečka Kosovela skuša gledalce povabiti k čudenju, jih raznežiti in razigrati ter zazibati s preprostimi ritmi, ki jih ponujajo verzi. Pesniški lutkovni kolaž vodi v svet senzoričnega, glasbenega in imaginativnega gledališča. Uporabite vse svoje čute in vstopite v gledališče, ki pomeni svet – in se mu čudite! Kajti toliko zanimivega je v njem ... V naši predstavi ni lutk. Je pa animacija! Animacija vsega: prostora, materiala, predmetov, svetlobe, zvokov, besed, ljudi. Animiramo pesnika samega, Srečka Kosovela, animiramo predstavo, animiramo gledalce. Zakaj? Ker želimo ne le uživati v podobah in dogodkih, ki jih posredujejo pesmi, ampak zajeti njihov duh.

Vstopnina: 5.00 €

Knjigarna LGL ob 17:00: Skozi tisočere zgodbe – Milan Dekleva, Voranc Boh, Martina Maurič Lazar

Serijo branj v naši knjigarni smo poimenovali Skozi tisočere zgodbe. Igralci iz različnih slovenskih gledališč otrokom berejo knjige slovenskih in tujih avtorjev.
PROST VSTOP

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Bog masakra, režija Boris Kobal

Predstavljajte si, da ste starši najstnika, v nadaljevanju Storilca, ki je med pretepom s palico zbil sošolcu dva zoba in mu trajno poškodoval zobni živec. Zdaj si pa ravno tako predstavljajte, da ste starši najstnika, v nadaljevanju Žrtve, ki mu je sošolec med pretepom s palico zbil dva zoba in mu trajno poškodoval zobni živec. Kaj boste naredili?

Verjetno bi se radi pogovorili s starši Storilca in zahtevali odškodnino. In na koncu naj bi prevladala misel, da so ti najstniki vendarle še otroci in da ni bilo nič storjeno nalašč. Toda vi ste odrasli, starši tako Žrtve kot Storilca. Tu stvari niso več tako preproste. Tu delujejo drugačni mehanizmi in načela. Ker ste odrasli. Na koncu ne bo več tako jasno in logično, kdo je tu Žrtev in kdo Storilec. Kaj pa, če se dogovorite, da ste vsi Storilci? Enega samega boga? Boga masakra. 

Ne, ni tako preprosto odgovoriti. Ne vem. Da, ne vem. Trda tla iskrenosti vsak izgubi. To je moje mnenje. In vi? Kaj pa vi menite? Premislite in se po ogledu predstave vprašajte: "Kdo sem, jaz, da lahko sodim?"

Vstopnina: Od 7 eur dalje

 

SNG Drama: Veliki oder ob 19:30: Zadnje lune

Soba, ki je bila nekoč otroška. Bachova Maša v h-molu, Agnus Dei. V fotelju "stari" profesor, ki zapušča dom, da ne bi bil v breme svojcem, potem ko je več let živel s sinom, snaho in vnukoma. Ob njem žena, pravzaprav spomin nanjo, saj je umrla "ravno v času, ko se pri moških začenjajo težave"; bodri ga, naj sinu vendarle prizna, da je žalosten, da ga je strah in da noče v dom za ostarele. Starec pozneje v domu z ironičnim imenom Villa Delizia preživlja dneve skrit na podstrešju, kjer se bori z osamljenostjo in peša kot rastlinica bazilike, ki jo tam ljubosumno skriva pred drugimi. Četudi ve, da je konec neizogiben, si želi umreti na božič, na sveti večer, ko "je sredi trga veliko osvetljeno drevo in naletava sneg", kajti tudi starost je sveta in svet (in strašen) je tudi trenutek, ko človek preneha živeti.

 

MGL - mala scena ob 20:00: Kri na mačjem vratu

Iz vesolja se na naš planet spusti tujka. Privzame ime stripovske junakinje Phoebe Zeitgeist iz šestdesetih let in se odpravi med ljudi. Srečuje posameznike in molče posluša njihove samogovore, potem jih opazuje, kakšni so v odnosu z drugimi. Čuječe jih posluša in se od njih uči besed, stavkov in njihovega jezika, da bi raziskala, kako deluje demokracija.
Pred zvedavo Phoebe se zvrstijo ljudje različnih poklicev (od policista, mesarja, manekenke do učitelja) in usod, kakršna je doletela ženo mrtvega vojaka, revno dekle in nenazadnje tudi dva prodajalca ljubezni. To so običajni ljudje, nižjega in srednjega sloja, nekateri bolj, drugi manj nesrečni, ki v isti sapi spregovarjajo o ljubezni, osamljenosti, poslu, bolečinah, strasti in smislu življenja. Njihovi dialogi so kratki in bliskoviti, njihovi odnosi pa grobi, mimobežni in površni. O ljubezni, preziru, naklonjenosti, strahu in tesnobi govorijo med preklinjanjem, prošnjami in poslavljanjem. Phoebe si od vsakega Zemljana zapomni nekaj besed, kakšen stavek ali misel. Ko se nazadnje z vsemi skupaj znajde na zabavi in jih končno ogovori z njihovimi lastnimi besedami, se sooči s komičnimi nesporazumi, tragičnim nerazumevanjem, zaničevanjem in popolno brezbrižnostjo.
Rainer Werner Fassbinder, slovenskemu občinstvu bolj znan kot filmski režiser, se je v svojem kratkem življenju ukvarjal tudi z gledališčem. Kri na mačjem vratu je bila prvič uprizorjena leta 1971 in je takrat obveljala za primer antigledališča, ki je kritično obravnavalo jezik in govorico kot sistem družbenega podrejanja posameznika. Danes pa to Fassbinderjevo besedilo, ki spretno prepleta banalno vsakdanjost s konfliktom kot prvinskim gibalom človeka in s cenenim sentimentalizmom popkulture, deluje kot veristični posnetek kaotičnega sveta, v katerem živimo.

 

Mini teater ob 20:00: Pod snegom

Intimna zgodba, polna strasti in ljubezni, ki človeka doleti, ne da bi se sam odločil zanjo.

Praizvedba drame
Dramsko besedilo Pod snegom v trikotniku med hčerjo, njenim ljubimcem in materjo obravnava medčloveške odnose in psihološke sence vsakega posameznika. Gre za intimno zgodbo, polno strasti in ljubezni, ki človeka doleti, ne da bi se sam odločil zanjo. Dialogi v drami pa so napisani v privzdignjeni verzni obliki.
Za dramatiko Saše Pavček so značilni motivi stigem, obremenjenost s tujci, prešuštva, odsotnost enega od staršev. Ti motivi kažejo na pomembno vlogo družine v njenih dramah, moški liki imajo željo po tem, da bi bili povsod prvi, ženski pa po priznanju svojega dela. Njen jezik je vse kaj drugega kot običajen, včasih močno zvrstno in narečno zaznamovan, včasih privzdignjeno poetičen. Konci so povsod vsaj delno odprti.
Predstava se bo osredotočila na metaforičnost in ne na naturalizem. S kontrasti v scenografiji bo kazala na razliko med notranjim in zunanjim svetom likov, skozi telo, ples bodo izraženi intimni občutki krivde in sramu, ki jih pozna vsak izmed nas, zvok kot eden izmed ključnih elementov predstave pa bo služil poudarjanju notranjih stanj. Pričakujemo lahko intimen, gibalno in glasbeno podkrepljen, metaforičen prikaz človeških notranjih občutkov – tiste senčne strani, ki jo ljudje ponavadi skrivamo.

 

Knjigarna in papirnica Konzorcij ob 18:00: Oblike duha: zakladnica pesniških oblik

OBLIKE DUHA: ZAKLADNICA PESNIŠKIH OBLIK

Priznanje zlata hruška 2017 v kategoriji izvirna slovenska mladinska poučna knjiga

 Avtor knjige prof. dr. Boris A. Novak bo prebiral svojo poezijo, pogovor o njegovi poeziji pa bo moderiral pesnik in glasbenik  dr. Boštjan  Narat.

Dogodek je pripravljen v sodelovanju Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske, in Knjigarne Konzorcij

 

KOŽ ob 18:00: Večer z Otonom Župančičem

Ob 140-letnici rojstva slovenskega pesnika, dramatika, prevajalca Otona Župančiča vas vabimo na pogovor z dr. Alenko Župančič, vnukinjo slavnega pesnika ter z dr. Ignacijo Fridl Jarc, ki je v okviru zbirke Velikani slovenskem poezije uredila zbirko Izbrane pesmi: Oton Župančič (Mladinka knjiga, 2014) ter pripravila spremno besedo. Pogovor o življenju in ustvarjanju pesnika bo vodila Carmen L. Oven.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 19:00: Himalajska sopotnika

Predavanje Stipeta Božića in Vikija Grošlja

Stipe Božić in Viki Grošelj, hrvaško-slovenska alpinistična naveza, praznuje 50-letnico ukvarjanja z alpinizmom ter se ozira na skupaj prehojeno in preplezano pot. Od prvih korakov v gore in prvega srečanja v ljudski armadi takratne skupne države do skupnih, zahtevnih odprav v najbolj odmaknjene  predele zemeljske oble. Himalaja, Arktika, Antarktika in vedno znova spet Himalaja. Njunega, v trdih preizkušnjah skovanega prijateljstva razpad skupne države ni omajal, ampak le še okrepil. To ju hote ali nehote predstavlja kot zgled odličnega sodelovanja med sosednjima državama. Ne le zahtevne pustolovščine na mejah mogočega, tudi številne knjige, filmi in predavanja, ki sta jih ustvarjala vsak zase in skupaj, ju danes izpostavljajo kot eno najbolj prepoznavnih navez v njunih domovinah, prav tako pa tudi v svetu. Zato je kanadska pisateljica Bernadette McDonald v svoji knjigi Alpski bojevniki, ki govori o slovenskem alpinizmu, izčrpno predstavila tudi njuno delovanje.

Ob slikah in filmih bosta, skupaj s prijatelji, spregovorila o pol stoletja dolgi gorniški poti. Uspehi in neuspehi, zmagoslavja in tragedije, smeh in solze … Prava, veličastna prispodoba življenja samega.  

Vstopnina: 8, 6 EUR

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Lacan in maj 68 – Špela Jelenc in Nina Krajnik (pogovor)

Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo praznuje leto, v katerem beležimo 50. obletnico zgodovinskih dogodkov maja 68. Zato vljudno vabljeni na zgodovinski dogodek ciklusa psihoanalitičnih večerov Banket Lacan.

Francoski psihoanalitik Jacques Lacan ni bil levičar. Toda majski dogodki leta 68 so odločilno vplivali na oblikovanje njegovih diskurzov. Ali je psihoanaliza revolucionarna ali konservativna? Kakšno je razmerje med politiko in psihoanalizo? V čem je razlika med slovenskimi in francoskimi študentskimi gibanji takrat in danes? Ali je maj 68 model novih revolucij in od kod Lacanove besede: "Kot revolucionarji hrepenite po Gospodarju. Dobili ga boste!'' O teh vseh teh vprašanjih bomo imeli priložnost živo spregovoriti s prvo slovensko lacanovsko psihoanalitičarko Špelo Jelenc.

Špela Jelenc je leta 1967 iz Etiopije prišla v Pariz na študij psihologije. Maja 68 se je znašla v revolucionarnem vrenju pariških ulic, od jeseni istega leta pa kot edina oseba iz Slovenije pričela obiskovati znamenita Lacanova predavanja v Panthéonu in njegove predstavitve kliničnih primerov v bolnišnici Svete Ane. Za uvod v večer si bomo ogledali kratek dokumentarni film o Parizu tega prelomnega časa. Dogodek bo povezovala lacanovska psihoanalitičarka Nina Krajnik.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: muzejski ponedeljek

 

Kinodvor:

18:45 Družina, Rok Biček / Slovenija / Avstrija / 2017 / 107'

Rok Biček (Razredni sovražnik) je deset let beležil življenje mladeniča, ki je odraščal v zelo neobičajni družini. Film je prejel glavno nagrado na Tednu kritike v Locarnu in vesno za najboljši celovečerec v Portorožu.

21:00 Obupana (Aus dem Nichts), Fatih Akin / Nemčija / Francija / 2017 / 106'

Pretresljiva in napeta psihološka drama, ki jo je Fatih Akin posnel kot odgovor na neonacistične napade v Nemčiji. Izjemna Diane Kruger je za glavno vlogo prejela nagrado za najboljšo igralko v Cannesu.

Mala dvorana ob 19:30: Človek delfin (Dolphin Man), Lefteris Charitos / Grčija / Kanada / Francija / 2017 / 78'

Dokumentarec o življenju in zapuščini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.

 

Komuna:

17:45 Zamolčani dokumenti (The Post), biografska zgodovinska drama, Steven Spielberg, ZDA, 115'

18:20 Zamolčani dokumenti (The Post), biografska zgodovinska drama, Steven Spielberg, ZDA, 115' '