Vedno po vaši meri!
Metelkova mesto:
Jalla Jalla ob 20:15: Bastos (Screamo punx, Bukarešta), Volta (noisy psychedelic punk, Novara)
Klub Gromka ob 21:00: MATILDA BUNS IN NJENE ŽEMLJICE: Feministična-postdramska-burleska.
Chanel Zero ob 22:00: Dublab
Glasba izven:
Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine: 19. Festival Slowind 2017
19:00 predkoncertni pogovor: Larisa Vrhunc in Brice Pauset
20:00 GLASBA IN POSTAVA
Brice Pauset: FERNAB (2017) za pihalni kvintet – Svetovna premiera, naročilo 19. Festivala Slowind 2017
Larisa Vrhunc: Sledi (2017) za pihalni kvintet – Svetovna premiera, naročilo 19. Festivala Slowind 2017
Arnold Schönberg (1874–1951): Pihalni kvintet, op. 26 (1923/24)
VSTOPNICE
Cena abonmaja: 50 EUR,s popustom 25 EUR.
Vstopnina za posamezni koncert: 10 EUR, s popustom 5 EUR.
Popust velja za študente, upokojence in imetnike abonmajev Slovenske filharmonije.
Galerija bar Trenutek od 20:00: Free Pajzl Art: Midnight Jazz Duo
Ponovno vam v okviru Free Pajzl Art eventov v Galeriji Bar Trenutek predstavljamo:
Uroš Sever-flugelhorn,
Marko Petrušič-klaviature
Duo je kot del Midnight jazz quarteta nastopal v devetdesetih na vrtu gostilne Figovec. Duo je predan svobodi v glasbi in življenju. V zadnjem času spet nastopa po klubih in otvoritvah razstav.
Na programu bodo priredbe jazzovskih standardov, kot so Tenderly, Blue bossa, Here's that rainy day, itd.
Brez vstopnine
Galerija ŠKUC ob 21:00: Ropotarnica: Jošt Drašler
Jošt Drašler je poleg muzikologije študiral kontrabas na deželnem Konservatoriju v Celovcu pri prof. Uliju Langthalerju. V zadnjem času se intenzivno ukvarja s področji sodobnih glasbenih praks s poudarkom na svobodni improvizaciji, pri čemer ga zanimajo potenciali tveganja in njihov naravni razvoj, ki generira nepredvidljive zvočne teksture.
Redno se udeležuje in tudi organizira delavnice svobodno improvizirane glasbe (BCMF, Raziskava, refleksija, Ponedeljkovo Rojišče, Mariboring, 4 States Sessions, Improcon idr.). Z Zavodom Sploh sodeluje kot kurator glasbenega dela programskega sklopa NEFORMA. Muzicira z najrazličnejšimi glasbeniki iz zelo raznorodnih žanrskih in nadžanrskih miljejev. Njegovo široko razumevanje glasbe preči različne žanrske okvire od free jazzovske, svobodno improvizirane glasbe, preko avant rocka do flamenca.
Leta 2013 je z bandom Drašler/Karlovčec/Drašler trio izdal ploščo z naslovom STIR, ki je izšla pod okriljem založbe Zavoda Sploh v koprodukciji z L'INNOMABLE, s katero je koncertiral na festivalih po Sloveniji, Češki, Avstriji, Italiji, Franciji, Srbiji in Hrvaški. Plošča je bila med kritiško srenjo zelo dobro sprejeta, saj gre v mnogih pogledih za pionirski izdelek na našem geografskem področju. Trenutno pripravlja solistični prvenec, katerega bomo lahko vsaj v grobi obliki doživeli na tokratni Ropotarnici.
Vstop na koncert je prost.
Ne glasba:
Knjigarna LGL ob 17:00: Skozi tisočere zgodbe
Tadej Pišek bere knjigi Čudovite leteče knjige gospoda Morrisa Lessmora in Otroka, ki sta imela rada knjige
Prost vstop.
OŠ Bičevje, Splitska ul. 13 ob 18:00: Otroška predstava: Detektivka
(Od 6. leta dalje)
Vabljeni na premiero predstave gledaliških delavnic 2017.
Dekleta so celo jesen pripravljala gledališko predstavo in nastala je Detektivka, predstava, ki ji ne manjka niti čarovnij.
Vstopnina: 1EUR
Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 19:00: Tesla
Glasbeno-gledališka predstava
Od 12. do 99. leta
"Če hočete najti skrivnost univerzuma, razmišljajte o energiji, frekvencah in vibracijah."
Avtor koncepta, glasbe in izvedba: Janez Dovč
Režija: Marko Bratuš
Scenarij: Ana T. Kus in Janez Dovč
Narator: Gregor Budal
Glas Nikole Tesle: Alojz Svete
Ženska glasova: Petra Trobec in Jasna Klinc
Kostumografija: Dajana Ljubičić
Scenografija: Janez Dovč, Marko Bratuš, Ana T. Kus
Strokovni sodelavci: Andrej Detela, dr. Miro Rozman, Janko Rožič, Miro Dovč, Igor Vuk, dr. Nejc Likar, dr. Andrej Gams, Andrej Kobal, dr. Vid Podpečan, IJS, Odsek za tehnologije znanja
Ton: Jasmina Bernjak
Luč: Samir Botonjić
Produkcija: Cankarjev dom in Celinka.si
Osrednja osebnost glasbeno-gledališke predstave Tesla je izumitelj Nikola Tesla, za katerega številni trdijo, da je "človek, ki je izumil 20. stoletje".
Predstava se sprehodi skozi devet poglavij Teslovega življenja, ki s pomočjo glasbe, poskusov, biografskih odlomkov in citatov dostopno predstavijo svet Nikole Tesle, njegovih izumov ter predvsem njegove neizmerne humanistične želje po izboljšavi sveta za naslednje generacije. Tesla se nam v šolski uri predstavi ne le kot znanstvenik in izumitelj, temveč tudi kot rahločuten vsestranski umetnik, neke vrste sodobni Leonardo Da Vinci, čigar način ustvarjanja je najpogosteje spominjal na Mozartovo ustvarjanje glasbe.
Nikola Tesla je bil znan tudi kot izjemen prezentator svojih idej, podobno kot Krištof Kolumb s svojim jajcem ali Steve Jobs v svetu računalništva. Tako tudi vsako poglavje predstave zaznamuje drug inštrument, med katerimi lahko najdemo tako eksotične kot malone futuristične inštrumente, kot so Teslova tuljava, laserska harfa, teremin, različni sintetizatorji zvoka, doma narejeni inštrumenti, vsakdanji predmeti in, nenazadnje, tudi prav poseben gost, Nao.
Namen glasbeno-gledališkega spektakla pa ni zgolj zgodovinski pregled življenja enega najvplivnejših znanstvenikov, ampak predvsem predaja njegovega sporočila zanamcem, ki jim polaga na srce, naj sodelujejo pri gradnji Novega sveta, ki "ne bo svet zatiranih in ponižanih, temveč svobodnih ljudi in narodov, enakovrednih v dostojanstvu in spoštovanju sočloveka".
Predstava je avtorsko delo vsestranskega glasbenika Janeza Dovča ter v sebi združuje njegova najljubša svetova: fiziko in glasbo. Skupna točka obeh, kot tudi vrste izumov Nikole Tesle, je resonanca, fizikalni pojav, ki je osnova vseh glasbenih inštrumentov ter je ključen tudi pri sobivanju človeka s sočlovekom in naravo.
Vstopnina: premiera 7'50 EUR
MGL:
mala scena ob 20:00: Vrh ledene gore (La punta del iceberg, 2011), detektivska drama
V večjem španskem mestu se v stavbi uspešnega podjetja Technocenter v petih mesecih med zaposlenimi zgodijo trije samomori, vse tri žrtve so moški, starejši od 35 let. So samomore res naredili zaradi pritiskov na delovnem mestu ali morda zaradi kakšnih drugih, osebnih razlogov? Podjetje je del gigantske multinacionalne družbe s sedežem v Madridu. Sofia Cuevas, ena vodilnih v multinacionalki, nekoč pa zaposlena prav v Technocentru, dobi nalogo, da obišče podjetje, neposredno pridobi čim več podatkov in napiše interno poročilo. Med Sofijinim obiskom prihajajo na dan številne podrobnosti, ki kažejo, da v podjetju ni vse tako, kot bi moralo biti. Zaposleni so izpostavljeni hudim pritiskom, vladajo nezdravi odnosi, prisotna sta stres in strah … Toda direktor, prototip uspešnega menedžerja, zavrača vsakršno povezavo med očitno človeško stisko in delovnim okoljem. Gre za nesrečno naključje? Bo nekaj razkritih skrivnosti iz zasebnega življenja samomorilcev celoten položaj pojasnilo ali pa ga bo le še bolj zamotalo?
Tabares nam postreže z napeto detektivko, ki se v prvem delu ukvarja predvsem s tremi samomori, v drugem pa seže pod površje problema in se nevarno približuje breznu problematike, kjer so absolutni zaključki preveč preprosti, da bi ponujali prave rešitve. Tako kot obravnava razmere v sodobni zahodni družbi, se z enako zavzetostjo poglablja tudi v človeško nrav. V devetih natančno izdelanih prizorih se Sofia pogovarja s štirimi sodelavci pokojnikov. Razen z enim se z vsemi pogovarja po dvakrat (prvi del zaslišanja je poln prikrivanja, nelogičnih odgovorov, celo laži); o vsakem od njih si po drugem pogovoru ustvarimo povsem drugačno sliko. Pa tudi Sofia ni samo samozavestna poslovna ženska, kakršno srečamo na začetku, ampak vse bolj spoznavamo njeno krhkejšo in ranljivejšo plat.
V prvem delu detektivske drame smo priča posredovanju informacij, ekspoziciji, razumskosti in prisebnosti; drugi del pa gre v emocije, v srž problema posameznega lika, v tisto, kar je pod gladino, tisto, kar se skriva. Detektivka je sicer lep, a naiven žanr, ki nam zagotavlja, da absolutna resnica obstaja, le da se skriva, toda če jo bomo dovolj vztrajno iskali, jo bomo tudi našli. Vendar, kot pravi Sofia, je življenje veliko bolj zapleteno. Prav zato je zadnji prizor največji in najbolj oster odmik od detektivke.
PTL ob 20:00: Gregor Luštek: Sen plesne noči, plesna predstava
Avtorstvo in koreografija: Gregor Luštek
Ples: Gregor Luštek, Rosana Hribar, Kaja Lorenci, Vita Osojnik, Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek
Dramaturgija: Rosana Hribar
Scenografija: Ema Kugler
Kostumografija: Rosana Hribar
Glasba: Janez Vidrih, Branko Rožman, Zvezdana Novaković
Oblikovanje svetlobe: Simon Žižek
Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater & Plesni Teater Ljubljana
Mini teater ob 20:00: Kozmopolis
DeLillo, rojen 1936 v New Yorku, je ameriški romanopisec, dramatik in esejist. Teme njegovih del so izjemno raznolike - od športa in zapletenosti jezika, matematike, hladne vojne, digitalne dobe do politike, ekonomije in globalnega terorizma. V slovenščino sta prevedena dva njegova romana Beli šum in Kozmopolis. Po slednjem je bil posnet istoimenski film v režiji Davida Cronenberga, v katerem glavno vlogo newyorškega multimilijonarja Erica Michaela Packerja igra Robert Pattinson.
V romanu si Packer nekega aprilskega dne zada na videz preprosto nalogo: obiskati frizerja na drugem koncu newyorškega Manhattna. Potovanje v razkošni, neprebojni, visoko tehnološko opremljeni beli limuzini se izkaže za nič manj kot futuristično odisejado. Packerju pot prestrezajo prometni zamaški zaradi obiska predsednika ZDA, antikapitalistični protest in pogrebna povorka za sufijskim reperjem.
Ovinki do cilja se daljšajo še zaradi naključnih srečanj z ženo in nenaključnih "srečanj" z manj usodnimi ženskami. Na račun samozavestnega prepričanja, da bo vrednost japonskega jena padla, Packer mimogrede izgublja velikanske vsote svojega in tujega kapitala. Izključevanje možnosti nepredvidljivega, na katero ga tiho opominja njegova asimetrična prostata, pa ga ne stane le denarja, ampak tudi iluzije o lastni nesmrtnosti. "Ko bom umrl, me ne bo konec. Sveta bo konec," meni.
Kozmopolis prinaša teme, ki bolj odmevajo danes, ko padajo titani financ, kot pa v času njegovega nastanka. "Je na točki med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, tisti nemogoči tekoči kontinuiteti, ki združuje naš notranji in zunanji svet. Ko se Packerjev svet sesuje, se znajde odmaknjen od dojemanja realnosti. Na dogodke reagira delček sekunde preden se sploh zgodijo, vendar jih ne napoveduje, doživlja jih v izolaciji, ni omejen s čustvenimi, družbenimi faktorji, ki nas določajo: opazuje in ne sodeluje v človeškem trudu. Pada iz časa. Je ne priklopljen," so zapisali v Mini teatru.
Za dramaturško priredbo romana in režijo predstave stoji Prošić, scenografijo in oblikovanje luči podpisuje Mark Požlep, kostumografijo Ana Savič Gecan, oblikovanje maske pa Zoran Srdić Janežič.
Režiser, dramaturg in avtor priredbe: Alen Prošić
Igrata: Anže Zevnik in Primož Pirnat
Scenograf in oblikovalec svetlobe: Mark Požlep
Kostumografinja: Ana Savič Gecan
Oblikovalec maske: Zoran Srdić Janežič
Slovenska krstna uprizoritev
Stekleni atrij, Mestna hiša od 19:00: Eva Lucija Kozak in Meta Šolar: SLADKOSTI IN SKRIVNOSTI, likovna razstava
Razstavljena dela gledalcu ponujajo vpogled v osebni svet obeh umetnic in soočajo dve individualni umetniški produkciji, ki ustvarjata dialog med stališči o ženski identiteti, od tradicionalnih ritualnih obredov do novo nastajajočih fantazem strahu. Razstava Sladkosti in skrivnosti teži k raziskovanju intime in demistifikaciji ženske identitete.
Meta Šolar se v svojih delih ukvarja predvsem s percepcijo različnih vidikov minljivosti in kratkotrajnostjo vizualnega užitka ter pred gledalca postavlja najrazličnejše sladkosti življenja. Eva Lucija Kozak medtem preizprašuje fluidnost sodobnih idealov in imperativov ter poudarja neoprijemljivost smisla in zabrisano mejo med navidezno apatijo in tihim uporom na ravni individuuma.
Brez vstopnine
Galerija Janeza Boljke, Gornji trg 16, ob 18:00: Nadži al Ali: Umetnost upora
Razstava je posevečan risbam palestinskega umetnika Nadži Al Alija.
Nadži al Ali (1936–1987) se je rodil v Galileji v vasi Al Šadžara. Ko je leta 1948 prišlo do nakbe (katastrofe), je al Ali, tako kot večina Palestincev, postal begunec. Odraščal je v begunskem taborišču Ain al Hilveh v Libanonu. Leta 1961 je Al-Alijevo umetnost opazil palestinski pisatelj in politični aktivist Gasan Kanafani in tri njegova dela objavil v reviji al Hurija. Dve leti pozneje se je al Ali preselil v Kuvajt, kjer je naslednjih 11 let ustvarjal ilustracije za številne časopise. Leta 1969 je prvič narisal svoje najbolj cenjeno delo, sliko Handala, dečka, ki pričuje.
Razstavo bosta odprla palestinski pesnik iz Sirije Mohamed Abdul Monaem in palestinski novinar Fareed Taamallah.
Sledila bo projekcija kratkega filma o umetniku Nadžiju al Aliju, ki ga je režirala Rawan Damen, ob koncu pa še manjša pogostitev.
Dogodek poteka v okviru Kulturne ambasade Palestine 2017, ki je letos posvečena številnim zgodovinskim obletnicam. Letos namreč obeležujemo:
100-letnico Balfourjeve deklaracije iz leta 1917, s katero je britanska vlada enostransko obljubila ustanovitev judovske domovine v Palestini;
70-letnico Resolucije varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 1947, s katero je bila zgodovinska Palestina razdeljena, kar je posledično vodilo do nakbe (katastrofe), prisilnega izgona 750.000 Palestincev, to je 90 % tedanjega prebivalstva na ozemlju današnjega Izraela
50 let od izraelske okupacije Zahodnega brega, Gaze, vzhodnega Jeruzalema in Golanske planote ter posledične izgradnje naselbin, namenjenih izključno Judom, kar z vidika mednarodnega prava predstavlja nezakonit poseg in ga vse podpisnice, z izjemo Izraela, obravnavajo kot kršitev Ženevske konvencije:
30 let od prve palestinske intifade oziroma vstaje proti izraelski okupaciji.
Brez vstopnine
Knjiznica Siska ob 18:00: Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric
Prvo predavanje Petre Meterc bo vpeljalo pojme, kot so post-kolonialni feminizem, feminizem tretjega sveta, črni feminizem ter afriški feminizem. Nato bomo spoznali glavne usmeritve afriškega feminizma ter se posvetili mislim, ki so vplivale na literarno pisanje pionirskih ženskih romanopisk, kot so Ama Ata Aidoo, Flora Nwapa, Buchi Emecheta ter Mariama Bâ.
Pogledali bomo, kako njihovo pisanje gleda na žensko, ženska telesa, odnose moči med spoloma ter z njimi povezane družbene normative ter spregovorili o tem, zakaj se nobena izmed omenjenih pisateljic ni želela opredeliti za feministično avtorico.
KOŽ ob 18:00: Črt Kanoni : Tivoli, predavanje
Zgodovina tivolskega parka se začenja z grajskima parkoma ob Tivolskem in Cekinovem gradu, ki so ju začeli urejati že v 18. stoletju in pomenita z ureditvijo Lattermanovih drevoredov temeljno zasnovo današnjemu Tivoliju. Samo ime, Tivoli, so sprva uporabljali za poimenovanje Lattermanovih drevoredov že pred 19.stoletjem in šele v drugi polovici 19.stoletja preide v rabo za celotno področje Tivolija z gradovoma vred.
Brez vstopnine
Filozofska fakulteta, Modra soba ob 18:00: Španski pretres Vzroki in kontekst politične krize, pogovor o Španiji in Kataloniji.
Sogovorniki in sogovornice:
Urša Geršak z Oddelka za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete UL,
Franco Juri, nekdanji veleposlanik Slovenije v Španiji in direktor Pomorskega muzeja,
Adrijan Bakič, novinar RTV Slovenija ter
dr. Gorazd Kovačič in dr. Damjan Mandelc z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete UL,
bodo razpravljali o:
- nacionalizmu (španskem in katalonskem) kot paravanu za odvračanje pozornosti od socialne krize in afer,
- učinkih španske gospodarske krize na aktualno dogajanje,
- (novejši španski) zgodovini in kontekstu zadnjega vala katalonskega independentizma,
- usodi političnega procesa v Španiji v luči (ne)odzivnosti Evropske unije,
- vzporednicah s slovenskim osamosvajanjem in drugimi independentizmi.
Prevladujoče ocene o trenutnem dogajanju v Španiji in Kataloniji pogosto izpuščajo analizo učinkov manj vidnih okoliščin. Eden takih je vloga nacionalizma kot krinke za odvračanje pozornosti od socialne krize in korupcijskih afer, ki pretresajo špansko družbo. Pomembna okoliščina so dinamike, ki izvirajo iz nedokončanega procesa demokratične tranzicije v Španiji, ter vpliv ostankov frankizma na špansko družbo in njene institucije. Omizje bo skušalo odgovoriti na vprašanja, kakšna stališča bi morala zavzeti Evropska unija, kateri so mehanizmi, ki naj strani v sporu usmerijo v dialog in kako lahko pri tem sodeluje Slovenija.
Diskusija želi katalonsko zgodbo in dogajanje v Španiji umestiti v širše razumevanje zgodovinskih vzrokov, ekonomskih in političnih kontekstov ter prispevati k informirani diskusiji v slovenskem prostoru.
Brez vstopnine
Pritličje ob 19:00: Matej Šurc - Domoljubje naprodaj, predstavitev knjige
Založba Sanje vas vabi na predstavitev knjige Mateja Šurca Domoljubje naprodaj (Patriotism for Sale), ki predstavlja angleški prevod in priredbo slovenske knjižne uspešnice Prevarana Slovenija. Prikazan bo tudi kratki film o orožarski mafiji, ki je začela delovati že med razpadom Jugoslavije, a še danes negativno vpliva na razvoj Slovenije. Pogovor z Matejem Šurcem bo vodila Helena Milinkovič.
Brez vstopnine
Bežeče sličice!!!
Slovenska kinoteka: Ni predstav
Kinodvor:
17:45 Ubijanje svetega jelena (The Killing of a Sacred Deer), Yorgos Lanthimos, Velika Britanija / Irska, 2017, DCP, 121'
Colin Farrell in Nicole Kidman v filmu Yorghosa Lanthimosa, mešanici grške tragedije, eksistencialne grozljivke in hitchcockovske psihodrame. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu.
20:15 Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba, Rajko Grlić, Matjaž Ivanišin / Slovenija / Hrvaška / 2017 / 71'
Na premieri bodo z nami Dušan Jovanović, Milena Zupančič, Radko Polič, Boris Cavazza in filmska ekipa!
Dokumentarni film o nastajanju gledališke predstave Boris, Milena, Radko pripoveduje univerzalno zgodbo o odnosu med resničnim in izmišljenim, zgodbo o odnosu med osebnim in javnim dojemanjem umetnosti.
Komuna:
18:00 Umor na Orient Ekspresu (Murder on the Orient Express), Kenneth Branagh, misteriozna kriminalka, ZDA, Malta, 114'
20:45 Čudo (Wonder), drama, Steve Chbosky, ZDA, 113'
Dodaj komentar
Komentiraj