27. 6. 2016 – 16.30

Vsi skačejo...

...Slovenec skoči!

ROGoviljenje: Tovarna Rog

17:00 Voden ogled Tovarne Rog [zbor pri infotočki na vhodnih vratih]
20:00 Večerja [Dvorišče]

https://www.facebook.com/events/1556979597938669/?active_tab=posts

 

Metelkova:

 

Galerija Alkatraz ob 21:00: Yoshinori Niwa: Zapoznela hipoteza – Od A do B, otvoritev razstave

 

Menza pri koritu ob 21:15: 9. FESTIVAL MLADE RIME! Pesniški maraton - branje do jutranjih ur

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: Sunneh & Freeverse - Dub Lab zaključuje še eno pestro in zanimivo klubsko sezono s Sunnehom in Freeversom, ki bosta še zadnjič v sezoni zarolala dogodku primeren “all-styles” dj set, s katerim bosta predstavila svoj najljubši glasbeni nabor preteklega leta.

 

Teater, fotografija, predavanja...:

 

Opera od 20:00: Kristina Aleksova, Živa Petrič: Globina (po)gleda

Kozmos si ljudje skušamo razložiti od prvega dne, ko smo ukrivili vratove navzgor in se uzrli v nebo. Nekateri se po odgovore zatekajo k filozofom, drugi jih iščejo v svetu fizike in matematike, nekateri pa so si preprosto odgovorili v imenu boga. Žal nam oprijemljive resnice ne naklonita ne fizika ne filozofija, celo sam bog molči in nas prepušča lastni domišljiji. Edina skupna ideja, jasna pri vseh razpravah, je mogočna beseda "vseobsegajoče". Preplet ter gibanje prostora in časa neskončnih dimenzij z vsakim možnim izidom odpira možnosti za nov izid. Kombinacije dogodkov se številčijo v nedogled in vsak zase se v neobvladljivem kaosu postavi točno na svojo točko pravilnosti in je tako umeščen v popolnost reda. Radovednost nas žene tako daleč, da nenehno iščemo kukala, skozi katera bi se lahko nekoliko bližje spogledali s kozmosom, če že ne uspemo uvideti vsega veličastja naenkrat. In bolj kot se približamo resnici, ko nam uspe doumeti majhen delček, ki nam ga kukalo približa, bolj nas dvom žene k naslednjemu koščku. Vedno znova se prebuja upanje, da bi prišli na pot k razumevanju celote. Ob tem pa se poraja neizogibno vprašanje: Ali bi preučili in doživeli vsak košček kozmosa tako do potankosti in s takšnim navdušenjem, če bi nam bil dan vpogled v celoto? Zunaj tega radikalnega mišljenja vendarle obstaja način, kako povzeti vseobsegajoče. Najbližje temu je morda ravno pristop tistih, ki se obračajo na "bogove". Če razmišljamo drugače, so to oni, ki si upajo prepustiti transcendentalni izkušnji in se na povsem čutni ravni povežejo s celoto, tako da postanejo nepogrešljiv del nje same.

Plesno-performativni projekt je predstavljen zgolj v detajlih in nikoli ne omogoča pogleda na celoten preplet časa in prostora. Poligon performansa je črna kocka, v katero so z vseh strani vstavljena kukala. Gledalec se prosto giba po prostoru in po lastni izbiri opazuje kocko ter dogajanje v njej. Takšna scenska inštalacija daje opazovalcu usmerjen pogled v detajle kozmosa, v koščke zgodbe, ki jo ustvarjajo gibalci in zvok. Izkušnja razkriva podrobnosti in samosvojo lepoto posameznih delcev. V trenutku, ko se vizualna percepcija ukine, se gledalcu odpre nova dimenzija, ki dopušča možnost mnogočutnega zaznavanja.

 

Galerija Kresija ob 19:00: Sašo Vrabič: Daleč stran, tako blizu, likovna razstava

Slikar Sašo Vrabič je 17. maja ob 21.10 na Facebooku objavil video, ki si ga je do 24. maja ogledalo 7600 ljudi. Več kot večino razstav sodobne umetnosti. Tehnologija je omogočila vidnost.

Podobe objave so v nekaj manj kot dveh minutah pokazale nastajanje slike Zablode iluzij. Podoba na sliki odpre pogled na živahno manhattansko 9. avenijo: dan je sončen in topel, ulico obkrožajo večnadstropne stavbe, a med njimi se najde tudi zelenje, po cesti se počasi premikajo avtomobili - med njimi je veliko taksijev, po pločnikih in med pločevino se prebijajo pešci. Ko se v njih malo bolje zagledamo, opazimo, da prav vsak izmed njih v rokah drži telefon, še več, večina upodobljencev je s telefonom zasedena do te mere, da sveta okrog sebe sploh ne opazi. Podoben prizor nudi slika Drevo pred Grammarcyjem, le da smo tokrat bližje, na ulici, dekleta v rožnatih oblekah na prehodu opazujemo z druge strani in naše oči so edine, ki ne zrejo v digitalni zaslon.

Prvič po letu 1970 v svetu opazno narašča število smrtnih žrtev med pešci. Tokrat niso krivi jekleni konjički ampak pametni telefoni. V nekaterih mestih ZDA so že uveljavili globe za tiste, ki med hojo zrejo v zaslone. Na Kitajskem so ponekod pripravili posebne pločnike za tiste, ki želijo biti med hojo aktivni na svojem mobilcu. Da bi zmanjšali število žrtev, so v Sidneyju za 'petextrians', kot jim pravijo, uvedli svetlobne signale vgrajene v pločnik. Avstralskemu mestu sledita nemška Augsburg in Köln. Ljudem, ki kot zombiji begajo po mestih, pa so v resnici nekje popolnoma drugje, v vijugah svojega pametnega telefona, Nemci pravijo 'smombiji' – sestavljanka, ki druži besedi smartphone (pametni telefon) in zombiji.

Ena od študij o našem življenju s pametnimi telefoni, ki je bila izdelana na študentski populaciji v ZDA je pokazala, da 60% študentov uporablja telefon več kot 4 ure dnevno, 18% pa celo več kot 8 ur. Skoraj vsi (97%) se od telefona ne ločijo skoraj nikdar in mnogi (74%) ga uporabljajo tudi, ko so v družbi. 46% študentov poroča, da s prijatelji in družino večkrat komunicirajo ob pomoči tehnologije kot pa v živo. Kljub temu pa kar 74% študentov moti, če v njihovi družbi telefon uporablja kdo drug, in kar 92% jih meni, da tehnologija slabo vpliva na medosebno komunikacijo 89% pa, da je kvaliteta konverzacije s tehnologijo slabša od živega stika.

Komunikacija v živo skorajda ne obstaja več. V nekaterih losangeleških restavracijah so pametne telefone in tablice prepovedali v času prehranjevanja z namenom, da bi se ljudje posvetili hrani in medčloveškim odnosom. Septembra 2014 sta ameriška igralca Kristen Bell in Dax Shepard posnela reklamo za tablico Samsung Galaxy Tab S, ki si jo je na You-tubu ogledalo več kot 20 milijonov ljudi. V zgodbi oglasa sta se odločila, da dneva ne bosta preživela v naravi, ampak doma, skupaj, a vsak s svojo tablico. Z njo se igrata, poslušata glasbo, gledata filme in se prek ekranov celo pogovarjata med seboj.
Sašo Vrabič, slikar in glasbenik, je od vsega začetka svoje kariere v slikah reflektiral vpliv novih tehnologij in sodobnega časa na osebno življenje. Multitasker, ki bitboxa pri Perpetuum Jazzile in Bassless, slika, ustvarja videe, oblikuje, snema zvoke in fotografira podobe … je uporabnik sodobnih tehnologij, njegovi projekti stojijo na osebni, intimni in socialni izkušnji. Že leta 2003 je v Galeriji P74 pripravil razstavo Privat(e), s temo, ki se je v prid eskapizmu odrekla nenehni povezanosti s svetom. Kljub poplavi informacij, nenehnim potovanjem, žgoči želji po ustvarjanju in nenehnim produkcijskim pritiskom si je intimno izboril varen prostor, v katerem ustvarja brez motenj, mnogokrat skupaj z družino – ženo, sinom in hčerko. Tudi na tokratni razstavi: delo na papirju z naslovom Nokia (Sašo in Karin) je umetnikova risba telefona, jezna gesta čečkanja prek njega je otroška. Iskrena. Osebna. Je kritika podobe s slike Skupaj, podobe, ki jo je Vrabič z mobilcem ujel na Kitajskem in na kateri je shranil par, ki si deli le fizični prostor in kljub temu, da se njuni telesi stikata, osebni stik ohranja za ekran.
Vsi so na mobilcih. Policisti in flâneurji, turisti in lokalci. Vsi potopljeni v digitalni svet. Ta servira tudi nov jezik, jezik OMGjev, LOLov, WTFjev in podobnih signalov, s katerimi poleg informacij delimo tudi čustva in reakcije. Nova resničnost je tu, vsepovsod, tudi v Ljubljani. Poglejte Vrabičeve slike, ekran svojega pametnega telefona, ali pa se preprosto ozrite skozi galerijsko okno na ulico. Tokrat vse podobe pripovedujejo eno zgodbo.

Brez vstopnine

 

galerija UAUU, Gosposvetska 7 ob 19:00: Ana Mrovlje : Drugi, otvoritev enotedenske kiparske razstave

Pod masko
druga maska zavzame svoj prostor.

Obrazi na maskah, maske na obrazih. Večni ples plasti vedenj nas zavede, da verjamemo tistemu kar vidimo. Pod masko, nova maska.
Spodaj tisto, kar si prikril včerajšnjemu sebi.
Pod njo, ti. Vprašanje o tem kako nosimo svojo masko, se obrača v vprašanje, kako naša maska nosi nas.

Brez vstopnine

 

Atrij ZRC: Mednarodni filozofski simpozij »To Think A Sin«

16:15 Robert Pfaller (University of Art and Industrial Design, Linz): Sex Sells and Crime Pays: The Psychic Economy of Sin

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: Večer SFA: 25 let Republike Slovenije

19:00 Slovenija, ljubezen moja, Jože Pogačnik, Slovenija, 1991, video, barvni, 60’ 

Prelomni dogodki v času nastajanja tega filma so se za vselej vpisali v zgodovino slovenskega naroda. Konstituiranje parlamentarne demokracije, poskus narodne sprave, svetovni slovenski kongres, praznik osamosvojitve, desetdnevna vojna.

21:00 Butnskala, Franci Slak, Slovenija (Jugoslavija), 1985, 35mm, 1.66, barvni, 94’ 

Mladi Ervin Kralj (Emil Filipčič) neke deževne noči sreča Profesorja (Marko Derganc), trikratnega doktorja znanosti, ki ga zaupno povabi med butnglavce. To je čudna skupina ljudi, ki se z glavami zaletavajo ob skalo, ob tem pa se jim prikazujejo stekle lisice, ki naj bi ogrožale svet. Fantastično-groteskna komedija o boju za oblast se na koncu sprevrže v tragikomedijo, ki se tiče tudi gledalca: kritika totalitarizma, ki zaveje s platna, je zdaj še nekoliko bolje razumljena kakor v osemdesetih, ko morda časi le niso bili tako trdi – politiki nas nagovarjajo z joggingov po daljnih krajih; TV-voditelji na nas z malih ekranov prežijo s srebrnimi nasmehi in tulijo na nas, kakor da mikrofonov še niso iznašli; delavci garajo šestnajsturni delavnik; in poteptati moramo vse, kar je ostalo od narave, postreliti, kar brenči, laja ali smrdi ... Absurdni liki, srečni, delovni in zazrti v prihodnost, so danes videti zelo realistični. Glavnemu junaku pa ni nič jasno.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

 

Kinodvor:

19:00 Ta nora 80a (Everybody Wants Some!!), Richard Linklater, ZDA, 2016, DCP, 117'

Žurerska komedija z malo baseballa in veliko piva v režiji ameriškega kronista čudovite vsakdanjosti se začne tam, kjer so se sklenila Fantovska leta. Toda hkrati so Ta nora 80a »duhovno nadaljevanje« Linklaterjeve kultne klasike Zadeti in zmedeni (1993), ki zamenja sedemdeseta za osemdeseta in srednješolsko negotovost za bežen, a slasten občutek nepremagljivosti, ki zaznamuje zgodnja študijska leta.

Mala dvorana ob 18:00 in 20:30:

Odprto morje (Fuocoammare), Gianfranco Rosi, Italija / Francija, 2016, DCP, 108'

Večkrat nagrajeni dokumentarist Gianfranco Rosi je leto dni preživel na otoku Lampedusa, da bi begunsko krizo osvetlil iz nove perspektive, skozi oči majhne otoške skupnosti, in opozoril, da humanitarna katastrofa ni hipna medijska senzacija, pač pa za mnoge vsakdanja realnost in trajno spremenjen način življenja. Zlati medved za najboljši film letošnjega Berlinala.

Kinodvorišče ob 21:30:

Naši kratki 9 + Hiške, razno, Slovenija, 2016, DCP, 73'

Projekcija ob prisotnosti avtorjev in filmskih ekip!

 

Komuna:

17:15 Houston, imamo problem! (Houston, We Have a Problem!), Žiga Virc, Slovenija / Hrvaška / Nemčija / Češka / Katar, 2016, DCP, 88'

19:00 Ob tebi (Me Before You), Thea Sharrock, ZDA, romantična drama

21:00 Planet samskih (Planeta Singli), Mitja Okorn, Poljska, romantična komedija

 

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi