PREZGODI

SNG Drama // 9.30 in 11.30 // Na klancu

Ženska je osrednji lik v kar sedmih Cankarjevih romanih in to velja tudi za roman Na klancu, Cankar pa je prvi slovenski pisatelj, ki je žensko prikazal kot pomembno individualno bitje in je v svojih delih razbijal ženske in moške stereotipe. V romanu so številni avtobiografski elementi: odraščanje v revnem delavskem okolju Vrhnike, Cankarjev oče je bil krojač, ki je obrt opustil, ko so na Vrhniki odprli trgovino s konfekcijo, in nato zapustil družino, kot jo zapusti Tone Mihov. Prav tako je Cankarjeva mati zelo težko preživljala veliko družino, Ivan Cankar pa je bil, kot Lojze, zelo nadarjen in mu je, da je lahko nadaljeval šolanje na ljubljanski realki, finančno pomagala vrhniška gospoda.

Z romanom je Cankar dosegel prvi večji uspeh pri bralcih, dr. Ivan Robida pa ga je označil za »umotvor, kakor jih imamo Slovenci malo, kakor jih se ne najde bogvekoliko tudi ne med drugimi, večjimi srečnejšimi narodi«.

Kinodvor // 15.00 // Ni druge izbire

Park Chan-wook / Južna Koreja / 2025 / 139 min / korejščina, angleščina

Nadvse zabavna in zelo aktualna satira, polna črnega humorja, slikovitih likov in vrtoglavih zasukov, spremlja prigode družinskega moža, ki skuje svojevrsten način, kako se spopasti z brezposelnostjo. Korejski virtuoz Park Chan-wook (Stari, Služkinja, Dvojna prevara) je film pripravljal dvajset let.

LUDa knjigarna // 17.00 // Čajanka s knjigo meseca: Poskusni svetovi

V torek, 24. februarja, ob 17. uri bomo na čajanki gostili avtorico knjige meseca po izboru LUDe knjigarne, Tatjano Plevnik. O njeni zbirki kratkih zgodb Poskusni svetovi bo z njo ob piškotih in vročih skodelicah kramljala Julija Lukovnjak. Lepo vabljeni.

PREPOZN

I.  GLASBA

ne-meta

Klub CD // 19.30 // Duane Eubanks LeeOrgan Quartet

Duane Eubanks, ameriški jazzovski trobentač, skladatelj, aranžer in producent, je vsestranski ustvarjalec, katerega filadelfijske korenine je posebej slišati na njegovih zadnjih dveh albumih kot vodje zasedbe: Things of that Particular Nature (2015, Sunnyside) in DE3 – Live at Maxwell’s (2016, Sunnyside). Eubanks je jazz študiral na Temple University, kjer je obiskoval mojstrske tečaje legendarnega dr. Billyja Taylorja. V New Yorku se je pridružil skupini Wingspan pianista Mulgrewa Millerja. Pozneje ga je priznani kontrabasist in vodja zasedb Dave Holland vključil v svoj big band, s katerim je sodeloval na dveh albumih, nagrajenih z grammyjem. Eubanks je kmalu postal eden bolj iskanih trobentačev svoje generacije. Deloval je v zasedbah jazzistov, kot so Elvin Jones, John Hicks, Randy Brecker in Nicholas Payton.

Hostel Celica // 20.00 // Sozvočja sveta: JamGPT

Želja po improvizaciji, zasidrani v gruvu, združuje zasedbo JamGPT.

Obeta se sproščen večer blues, jazz in funk glasbe, spontanih jamov in sessionovskih klasik. Za vse, ki bi si ob kozarcu vaše najljubše pijače zaželeli še kitarsko obarvan, dinamičen, a prizemljen glasbeni sprehod skozi žanre. Prepustite se vzdušju in uživajte v muziciranju pravzaprav »all-stars« postave, zbrane posebej za ta dogodek. 

II.  DRUGO

metametameta

A-Infoshop // 19.00 // veganski kuharski večer

// SKUPNOSTNA VEGANSKA VEČERJA // Vsak torek ob vaši najljubši metelkovski pečki. Kuhamo drug za drugega. Revolucija gre skoz želodec. 

Channel Zero // 19.00 // Razstava: Wolfeblock: Morfne zveri

Tako kot podoba figur je tudi tehnika mešana. Nekatera dela se začnejo na papirju in zaključijo na računalniku. Drugod je proces obrnjen: digitalna podoba je natisnjena in nato fizično posežena z voščenkami. Zver nastane tam, kjer se tehnika ne odloči za eno stran.

Miha Reja (1999) se pod psevdonimom Wolfeblock izraža skozi eksperimentalno vizualno prakso, ki združuje tradicionalno in digitalno tehniko. V sliki izraža razumevanje telesa kot nezaklenjene oblike. V ospredje postavi transformacijo oblik. Figura razpada, se množi, se sestavlja v novo morfologijo.

Ustvarja na presečišču človeških in živalskih podob. Zver ni simbol grožnje ali zakrivanja česa, temveč nosilec identitete, poguma in ranljivosti.

ne-meta

Mladinsko // 19.30 // Burkaški misterij

Satiro, ki jo je Nobelov nagrajenec Dario Fo napisal s soavtorico Franco Rame, je Vatikan označil za bogokletno. Prikazuje delovanje Jezusa Kristusa, velikega rešenika človeštva, skozi pogled slehernika, ki še dva tisoč let po njegovem vstajenju ni odrešen. Avtorska ekipa se je besedila, ki so ga prvotno uprizarjale_i kot monodramo, lotila kolektivno, hudomušno in s kančkom glasbe. Potujoča igralska družina Selitvenega Slovenskega mladinskega gledališča tako duhovite prizore iz Jezusovega življenja preigrava z vidika sedanjosti in z zavedanjem, v kaj vse se je njegov konstruktivni, a naivni optimizem sprevrgel. Burkaški misterij v današnjih gordijsko zavozlanih časih, ki kar kličejo po radikalnem rezu, s pomočjo forme srednjeveških misterijev preizprašuje temelje naših družbenih dogovorov s krščanskim etosom na čelu.

Kino Šiška // 20.00 // RAZLITA TINTA Strip dialog 1: Kaštrun & de Cecco

V seriji pogovorov Strip dialog soočamo dvojice domačih stripovskih ustvarjalcev, ki razkrivajo ključne ustvarjalne vplive in navdihe. Led bosta prebila Dora Kaštrun in Matej de Cecco, ki bosta spregovorila o svojih stripovskih vzornikih – od avtorjev, ki so ju najbolj zaznamovali, do stripov, iz katerih še danes »plonkata«, ter mojstrovin, za katere si potiho želita, da bi jih narisala sama.

Dora Kaštrun (1994) je ilustratorka in striparka, ki je na domačo stripovsko sceno prodrla z udarnima zbirkama kratkih humornih stripov Žabci in Žabci 2; trenutno skupaj s pisateljico Mašo Ogrizek ustvarja priljubljeno stripovsko serijo Detektivska agencija Šapa, ki mesečno razveseljuje mlade bralce revije Galeb.

Matej de Cecco (1979) je ilustrator in stripar, ki ga večina pozna kot soustvarjalca legendarne Šnofijeve druščine; s pisateljem Boštjanom Gorencem – Pižamo že vse od leta 2008 tvori enega najbolj plodovitih in duhovitih stripovskih tandemov pri nas.

III.  KINOKINOKINO

Kinodvor

Dvorana // 17.50 // Nehvaležna bitja

Olmo Omerzu / Češka, Poljska, Slovaška, Slovenija, Francija, Hrvaška / 2025 / 110 min / češčina, angleščina

Dostopnost: za slepe in slabovidne tudi z zvočnim opisom.

Na Češkem živeči slovenski režiser Olmo Omerzu (Družinski film) se vrača z izvirno dramo o družini v krizi, posejano s subtilnim humorjem in nepričakovanimi pripovednimi zasuki. Film je doživel svetovno premiero v tekmovalnem programu festivala v San Sebastiánu.

Dvorana // 20.10 // Tajni agent

Kleber Mendonça Filho / Brazilija, Nizozemska, Nemčija, Francija / 2025 / 158 min / portugalščina

Kleber Mendonça Filho (Aquarius) pričara barve, vonje in zvoke Brazilije sedemdesetih let – časa, »ko so imeli zidovi ušesa in je vsak gib lahko bil sumljiv«. Tajni agent je nepredvidljiv, duhovit politični triler, predvsem pa ljubeč portret kraja in njegovih prebivalcev. Nagrada za najboljšo režijo in najboljšega igralca v Cannesu.

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 18.00 // In memoriam: Borko Radešček

En prišparan tolar

Nekje na evropskem zemljevidu je majhna dežela z neprijazno zgodovino. Bolj ko je zgodovina neusmiljena, tem žlahtnejši sad rodi v kulturnem izročilu. Izročilo povezuje rodove, je priča naše preteklosti, ki je ostala živa, in soustvarja tisto, kar daje kulturi samobitnost. Zgodovina srednjega veka je pri Slovencih pustila bogato kulturno izročilo v literaturi, likovni umetnosti in glasbi. Majhna istrska cerkvica, v kateri se srečamo z velikim spomenikom in sporočilom: »Kar ste vi, smo bili mi; kar smo mi, to boste vi.«

Staro dvorišče

»Na dvorišču stare dotrajane hiše, ki jo bodo kmalu porušili zaradi gradnje nove stavbe, se s počasnimi koraki, oprijemajoč se ograje, počasi spusti stari moški. Kot da bi se starost in utrujenost prostorov zajedla vanj in živela tudi v njegovem telesu. To je edini posnetek človeka /…/, ki ni le hipen in bežen – verjetno ravno zato, ker je na človeka prenesen značaj hiše in njenega dvorišča, ker Staro dvorišče prebiva v njegovem telesu.« – Oskar Ban Brejc

Dvorana Silvana Furlana // 21.00 // Vera Drake

London, petdeseta leta prejšnjega stoletja. Vera Drake (Imelda Staunton) je preprosta, nesebična, požrtvovalna ženska srednjih let, ki živi skromno, a spokojno in srečno življenje. Ljubi svojega moža in otroka, oni pa ji ljubezen vračajo. Vsi pripadajo delavskemu razredu: Vera je čistilka, njen mož mehanik, sin krojač, hči pa tovarniška delavka. Toda Vera ima tudi skrivnost: v prostem času pomaga ženskam, ki želijo splaviti, kar je bilo sredi prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji nelegalno.

PLAC // 20.00 // Rdeči ženski odred

Na filmskem večeru jutri, 24. 2., ob 20.00 bomo gledali Rdeči ženski odred. Prvotno smo nameravali predvajati vietnamsko vojno dramo 17. vzporednik, noči in dnevi, vendar nam žal ni uspelo pridobiti ustreznih podnapisov.

Zato bomo posegli po kitajski filmski klasiki, ki pripoveduje zgodbo znamenitega Rdečega ženskega odreda. Ta vojaška enota je bila ustanovljena med kitajsko državljansko vojno sredi tridesetih let 20. stoletja. Sestavljale so jo ženske, ki so se uprle patriarhalnim in fevdalnim oblastem ter se pridružile revolucionarnemu boju Komunistične partije Kitajske.

Čeprav je odred žensk deloval razmeroma kratek čas, je postal del kitajske revolucionarne folklore in navdihnil poznejše generacije socialističnih feministk. Na podlagi tega napol pozabljenega zgodovinskega izročila je bil leta 1961 posnet filmski ep, katerega namen je bil spodbujati nadaljno feministično prakso in emancipacijo žensk v državi. Nekaj let pozneje pa je služil kot osnova za enega najbolj znanih kitajskih baletov.