(foto: Grete Stern)

Metelkova mesto:

 

Klub Gromka ob 20:00: KiborgSpužva Büking: GOLD (NL) + AKAMI (SI) >> Pri nas se ustavijo GOLD, ki v svojih vrstah skrivajo kitarista iz domačih vladarjev zvočnega gnusa Leechfeast, in kitarista iz The Devil's Blood, za domačo protiutež pa usekajo multi/milozvočniki Akami, ki so nedavno predstavili svoj nadprvenec Sunburnt.

 

Channel Zero ob 22:00: DUB LAB: Reggaeneration Sound Dub Lab na svojem odru tokrat predstavlja Reggaeneration Sound. Dubbing is a must!!! 
 Vstopnina: 3€

 

Glasba izven:

 

Prulček ob 20:00: Sabina Gruden - Kabaret večer

Klasični cabaret večer je poln glasbenih izpovedi in zgodb – bodisi veselih, žalostnih, ljubezenskih, ali pa povsem nesmiselnih in brezpomenskih. Satirične, socialno kritične, komične in absurdne cabaret pesmi dobijo poseben čar v prijetnem vzdušju lokala s kozarcem v roki.

Mezzosopranistka Sabina Gruden je magistrirala iz petja in prejela študentsko Prešernovo nagrado na Akademiji za glasbo Ljubljana. Poleg opere ji je v veliko veselje izvajanje cabaret pesmi, ki ji predstavljajo vez med zabavnejšo in resnejšo glasbo. Skupaj s pianistko Mojco Lavrenčič, ki kot korepetitorka in dirigentka sodeluje s SNG Opero in balet Ljubljana, bosta Cabaret večer posvetili predvsem skladateljema Kurtu Weillu in Williamu Bolcomu ter ga popestrili s kakšno lahkotnejšo operno arijo.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 20:00: Koncert Andreja Ofaka in Boruta Morija

Andrej Ofak, kitarist, že od nekdaj prijateljuje s harmonikarjem Borutom Morijem. Oba, stanujoča na Koroškem, sta soustvarila album The Echoes of River Drava, ki prehaja med jazzovsko, improvizacijsko, klasično in ljudsko glasbo, v prvi vrsti pa v občinstvu poraja ambientalna vzdušja. Posnet v cerkvi sv. Pankracija v Slovenj Gradcu se zavezuje akustičnosti in odmevom ne le reke Drave, temveč tudi duše. S strani portala Jazzetna je bil projekt izbran za enega od treh albumov preteklega leta.

"Odmevi reke Drave so pravzaprav prav to: odmevi trenutkov, preživetih ob reki, ki glasbenika polnijo in ju opominjajo na spremenljivost. Zato se tudi vračata k njej. Da bi se ob vedno enakih prizorih iz narave zavedela, da je kljub vsemu vse drugače in da bi vedno znova doživela nekaj novega, pri čemer ju bogati spoznanje, da enaka nista niti sama. Da pa bi se ponovno našla, v reki, ki jima nastavlja ogledalo, iščeta lasten odsev, sebe." (Nina Novak)

Brez vstopnine

 

Kino Šiška, kavarna, ob 20:00: Impronedeljek

V sodelovanju s priznanim pianistom in skladateljem Rokom Zalokarjem vas vabimo na redne ponedeljkove večere za vse željne prostega igranja, jamanja in deljenja oziroma iskanja glasbenih idej.

V domačem vzdušju naše kavarne bomo navezali, krepili in vedno znova obnavljali stike s skupnostjo glasbenikov, ki delujejo pod skupnim imenovalcem improvizacije. Vsak večer bo otvorila zasedba, sestavljena za prav tisti večer, zatem pa je oder odprt za vse.
Začetna postava:
Urška Preis – harfa, elektronika
Jošt Drašler – kontrabas
Jože Cesar – bobni

 

Ne glasba:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Knjigarna LGL ob 17:00: Skozi tisočere zgodbe – Ana Duša bere knjigi Čarimatika in Princesa srca

Serijo branj v naši knjigarni smo poimenovali Skozi tisočere zgodbe. Igralci iz različnih slovenskih gledališč otrokom berejo knjige slovenskih in tujih avtorjev.

PROST VSTOP

 

MGL:

Veliki oder ob 18:00: Ivan Viripajev: Pijani

Črna komedija
Po že uprizorjenih vznemirljivih dramskih besedilihKisik in Iluzije se bomo ponovno srečali z Ivanom Viripajevom, ki velja za enega trenutno najprodornejših ruskih in evropskih sodobnih dramatikov. Igra Pijani, napisana po naročilu in leta 2014 krstno izvedena v gledališču Düsseldorfer Schauspielhaus, je z velikim uspehom uprizarjana na številnih evropskih odrih.
Črna komedija Pijani se dogaja neke noči nekje na Zahodu, v enem današnjih velemest. V igri nastopa 14 oseb. Prav vse so iz različnih razlogov močno pijane. Nekaj se jih vrača s poročnega slavja, nekaj jih je proslavljalo fantovščino, nekaj obletnico smrti prijateljeve matere … Z izjemo mladoletne prostitutke so vsi izobraženi in več kot dobro situirani: bankirji, menedžerji, direktorji, namestniki direktorjev … Pijanost je tisti poriv, ki jim omogoči, da izgubijo nadzor nad seboj in prestopijo meje ustaljenih običajev in vzorcev obnašanja ter odkrito spregovorijo o stvareh, ki jih trezni niti sami sebi ne bi priznali. V nekakšnem kolektivnem monologu se razkrije vsa beda, ničevost in pritlehnost njihovega bivanja. Različna stanja pijanosti omogočajo večplastno, duhovito in precizno seciranje sodobnega človeka in današnjega načina življenja.
Viripajev spregovori o izgubljenosti človeka na tem svetu, o iskanju smisla in strahu pred minljivostjo. Do svojih likov je jedko ironičen in posmehljiv, a hkrati tudi nežen, sočuten in globoko razumevajoč. Z veliko upanja v človeka piše o bistvu življenja, o veri v Boga in o ljubezni, ki edina osmišlja življenje in premaguje eksistencialno tesnobo. Igra Pijani nas opominja in vabi, naj se prepustimo življenju, naj se ne bojimo ljubiti, oproščati, se razgaliti, se prepustiti … Pijani so filozofska komedija o odkrivanju in samospoznanju.

mala scena ob 20:00: Kri na mačjem vratu

Iz vesolja se na naš planet spusti tujka. Privzame ime stripovske junakinje Phoebe Zeitgeist iz šestdesetih let in se odpravi med ljudi. Srečuje posameznike in molče posluša njihove samogovore, potem jih opazuje, kakšni so v odnosu z drugimi. Čuječe jih posluša in se od njih uči besed, stavkov in njihovega jezika, da bi raziskala, kako deluje demokracija.
Pred zvedavo Phoebe se zvrstijo ljudje različnih poklicev (od policista, mesarja, manekenke do učitelja) in usod, kakršna je doletela ženo mrtvega vojaka, revno dekle in nenazadnje tudi dva prodajalca ljubezni. To so običajni ljudje, nižjega in srednjega sloja, nekateri bolj, drugi manj nesrečni, ki v isti sapi spregovarjajo o ljubezni, osamljenosti, poslu, bolečinah, strasti in smislu življenja. Njihovi dialogi so kratki in bliskoviti, njihovi odnosi pa grobi, mimobežni in površni. O ljubezni, preziru, naklonjenosti, strahu in tesnobi govorijo med preklinjanjem, prošnjami in poslavljanjem. Phoebe si od vsakega Zemljana zapomni nekaj besed, kakšen stavek ali misel. Ko se nazadnje z vsemi skupaj znajde na zabavi in jih končno ogovori z njihovimi lastnimi besedami, se sooči s komičnimi nesporazumi, tragičnim nerazumevanjem, zaničevanjem in popolno brezbrižnostjo.
Rainer Werner Fassbinder, slovenskemu občinstvu bolj znan kot filmski režiser, se je v svojem kratkem življenju ukvarjal tudi z gledališčem. Kri na mačjem vratu je bila prvič uprizorjena leta 1971 in je takrat obveljala za primer antigledališča, ki je kritično obravnavalo jezik in govorico kot sistem družbenega podrejanja posameznika. Danes pa to Fassbinderjevo besedilo, ki spretno prepleta banalno vsakdanjost s konfliktom kot prvinskim gibalom človeka in s cenenim sentimentalizmom popkulture, deluje kot veristični posnetek kaotičnega sveta, v katerem živimo.

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Hlapci

"Ne oblast,
ampak čast!"

Hlapci so eno tistih kanonskih besedil, ki nenehno izzivajo, zastavljajo temeljna vprašanja in zahtevajo poglobljen razmislek. Cankar jih je pisal leta 1909, jih zasnoval kot politično satiro, a se je ta v tretjem dejanju sprevrgla v "tragiko", kot je to sam označil. Čeprav ne gre za tragedijo po klasičnih merilih, pa je boleča usoda junaka učitelja Jermana, pokončnega in moralnega intelektualca, ki se mora umakniti političnemu pragmatizmu, koristoljubnemu sprenevedanju, zlorabam in manipulacijam, postavila model delovanja političnih mehanizmov, ki se v pri nas v 110 letih od nastanka igre ni bistveno spremenil.
Hlapci so izšli leta 1910, v hipu povzročili škandal in ogorčene odmeve, cenzura je prepovedala uprizoritev na odru. Uprizorjeni so bili šele po Cankarjevi smrti, leta 1919, najprej v Trstu, potem pa še v Zagrebu in 11. decembra v Ljubljani, na odru današnje Drame.
Vse do danes je ta drama s pomenljivim naslovom paradigmatično besedilo, s katerim označujemo politične razmere in odnos do oblasti. V številnih interpretacijah in še številnejših citatih so posamezni deli besedila pridobili širok spekter pomenov, vse od neprizanesljive kritike narodovega značaja pa do buditeljskih, narodotvornih gesel. Posamezni dramski liki so postali sinonim za prepričanje, držo in etos ali za odsotnost in nekonsistentnost vsega tega. Cankarjeva kritična diagnoza naroda še zmeraj provocira in vsakokratna uprizoritev je tudi svojevrsten odgovor nanjo.

Mala drama ob 20:00: Grenki sadeži pravice

"Lepa pesem je pol poti v svobodo in svoboda je največja dobrina."

Če ima mnogoplasten Jesihov tekst kakšno krovno temo, je to jezik. Jesih je jezikovni fenomen. Ludizem, značilen za Grenke sadeže pravice, temelji na svobodi, igri in stvarjenju znotraj jezika. Predstava naslavlja vprašanja vloge in moči jezika, slovenskega jezika in njegovega statusa v svetu, pa tudi stvariteljske moči, ki jo ima Jesihova pisava – in s katero je besedilo okužilo tudi ustvarjalce. Jezik je polje svobode, a hkrati tudi nasilja in izključitve. Predstava skozi različne uprizoritvene načine uteleša gesto, ki jo je Jesih zarisal v nepreglednem toku premnogih situacij in nestalnosti likov znotraj drame. Jesihov jezik je nujno samoironičen, specifično komičen; ta ironija je ironija jezika, ki se smeje sebi, ko govori. Vprašanje Grenkih sadežev pravice je: Kaj vse je lahko jezik in kaj je ta kos mesa, ki izvaja akrobacije v naših ustih?

 

Gallusova dvorana Cankarjevega doma ob 19:30: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Če bi danes izbirali najčednejši kraj na Slovenskem, bi dolina šentflorjanska zagotovo zasedla eno izmed prvih mest. Bogaboječi Šentflorjanci vedo, da dober sloves seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo. Ko se v njihovo dolino spuste tujci, domačini strnejo vrste in se postavijo v bran spodobnosti. Eden izmed prišlekov je namreč nebodigatreba – umetnik, ki pride v spremstvu poželjive Jacinte in ekscentričnega Konkordata.
Čeprav so duri v dolini šentflorjanski trdno zapahnjene, ima tudi tu noč svojo moč. Umetnik najde pot v sleherno izbo. Iz popotne malhe izvleče na plan skrivnost, ki bi lahko očrnila neomadeževani sloves doline. Pred petindvajsetimi leti so Šentflorjanci pod vrbo našli dete; sirota je bila sad grešnega prešuštva. Dete so poimenovali Peter, ga položili v košaro in splavili po reki. Nihče ne ve, kdo sta bila grešnika, ampak ko uzrejo umetnika Petra, vsak posebej sprevidi, da kri ni voda. Za molk ga darežljivo poplačajo z zlatom. Konkordat, ki je hudič v človeški podobi, pa si obeta drugačen dobiček. Umetnik (ta se za Petra le izdaja, v resnici pa ni sirota, ampak razbojnik Krištof Kobar) mu je bil obljubil brezmadežne duše Šentflorjancev. A med njimi, ki zdaj vsi po vrsti hlastno jedo Petru z roke in Jacinti s slastjo poljubljajo noge, ni niti ene čiste duše. Zlodej posumi, da iz te moke ne bo kruha. Takrat pa se od nekod pritepe še prava sirota – Peter. Krištof z Jacinto za las ubeži jezi Šentflorjancev, ki se potem znesejo nad Petrom in ga naženejo v svet. Hudič pa v sili muhe žre.
Ivan Cankar, čigar stoletnico smrti obeležujemo leta 2018, je v Zgodbah iz doline šentflorjanske preroško zapisal: "Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni."

 

- - -

 

KOŽ ob 18:00: Ddr. Igor Grdina: Imperializem, militarizem

Naslov: Imperializem, militarizem, terorizem, avanturizem

Predavanje bo predstavilo svet pred prvo svetovno vojno in se kritično ustavilo ob najpogosteje slišanih razlagah o razlogih za njen izbruh.

Opozorilo bo problematičnost vere v nenehni napredek, ki je imela svoj delež pri poti sveta v planetarno vojno. Predavanje bo tudi obravnavalo najvplivnejše predstave o vojni ter cilje in načrte posameznih velikih sil.

Redni prof.ddr. Igor Grdina je zaposlen na Inštitutu za kulturno zgodovino, Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

Brez vstopnine

KOŽ ob 19:00: Nova frekvenca: Andrej Ofak

Kitarist Andrej Ofak je v sodelovanju s harmonikarjem Borutom Morijem ustvaril album The Echoes of River Drava, ki prehaja med jazzovsko, improvizacijsko, klasično in ljudsko glasbo, na portalu Jazzetna pa je bil izbran za enega od treh albumov leta. Nina Novak, univ. dipl. muzikologinja in kritičarka, se bo z njim dotaknila vplivov domačega okolja, ustvarjanja s tesnim prijateljem in zavezanosti akustičnosti. Nova frekvenca prinaša pregled najvidnejših jazzovskih izdaj preteklega leta, njihove avtorje pa spodbuja k premislekom o glasbi, umetnosti, kulturi, življenju, svetu in družbi.

Po pogovoru bo sledil koncert Andreja Ofaka in Boruta Morija ob 20. uri v mediateki.

Brez vstopnine

 

Pritličje ob 19:00: Zahtevamo pravice, 2. letnik delovanja Inštituta 8. marec
Na prvem pogovoru, na katerem bomo orisali pomembnejše mejnike preteklega leta, bodo sodelovali Tadej Troha, filozof, Darja Zaviršek, sociologinja, in Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. Dogodek bo povezoval Luka Volk, koordinator letnika.
Dogodki v sklopu letnika "Zahtevamo pravice" bodo prepletali tako teorijo kot prakso. Pred vsakim dogodkom bomo na obstoječe politične opcije naslovili vprašanja in nanje zahtevali jasne odgovore. Na rednih mesečnih dogodkih bomo te odgovore analizirali in jih primerjali z njihovim dosedanjim delovanjem.
Kakšna je naša prihodnost znotraj EU? Kakšne posledice je na političnem parketu pustila begunska "kriza"? Kdo nam je pravzaprav prava grožnja in kako preseči politiko strahu? Kam nas pelje feministično gibanje in zakaj je pomembno? Kaj so naslednji koraki za LGBT skupnost? Kaj so razlogi za socialne in ekonomske neenakosti? Zakaj je družbene probleme potrebno preučevati tudi skozi prizmo ekologije?
Na vsa ta vprašanja bomo poskušali odgovoriti na naših rednih mesečnih dogodkih v Pritličju, hkrati pa k dialogu pozvali tudi tiste, ki so na oblasti.
 

Trainstation SubArt od 17:00: Garažna razprodaja

Od ponedeljka, 19. 2. do četrtka 22. 2. od 17h bo v SubArtu potekala garažna razprodaja, na katero bo lahko vsak prinesel svoja oblačila, glasbene artikle ali druge vsakodnevne stvari, ki jih ne potrebuje več in jih želi prodati, podariti ali zamenjati.

Zaradi večje organizacije prosimo, da si rezervirate prostor na mail: @email

Rezervacija in udeležba sta brezplačni.

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: muzejski ponedeljek

 

Kinodvor:

17:00 Zadnji ledeni lovci, Jure Breceljnik, Rožle Bregar / Slovenija / 2017 / 72'

Celovečerni dokumentarni film pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje.

18:30 Fantomska nit (Phantom Thread), Paul Thomas Anderson / ZDA / 2017 / 130'

Režiser Paul Thomas Anderson (Gospodar, Tekla bo kri) in oskarjevec Daniel Day-Lewis, ki s filmom zaključuje svojo igralsko kariero, naslikata razkošen portret umetnika in žensk, zaradi katerih se vrti njegov svet.

21:00 Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), Martin McDonagh / Velika Britanija / ZDA / 2017 / 115'

Irski režiser Martin McDonagh (Morilca na kolektivca) s kot oglje črno tragikomedijo in veličastno Frances McDormand v glavni vlogi zaorje v drobovje “small-town” Amerike. Najboljši scenarij v Benetkah, štiri nagrade zlati globus in sedem nominacij za oskarja.

 

Komuna:

18:45 Lady Bird, komična drama, Greta Gerwig, ZDA, 94'

20:30 Najtemnejša ura (Darkest Hour), drama, Joe Wright, Velika Britanija, 125'