Dan požgane zastave
Prejšnji teden v četrtek je bil albanski državni praznik, s katerim Albanija obeležuje razglasitev neodvisnosti od Osmanskega cesarstva leta 1912. Praznovala sta tudi diaspora in zamejstvo. V ljubljanskem nakupovalnem središču BTC se je na nacionalističnem shodu zbralo okrog 300 ljudi, zaradi oviranja prometa, streljanja s plašilnimi pištolami in rabe pirotehnike pa je posredovala policija, ki sedaj vodi prekrškovne postopke proti šestim udeležencem. Večji in politično bolj kočljiv incident pa se je zgodil v makedonski prestolnici Skopje. Praznovanje albanske neodvisnosti v Skopju je sicer že tradicionalno, ampak navadno poteka brez incidentov. Tokrat so udeleženci streljali iz avtomatskih pušk, skupina Albancev pa je zažgala makedonsko zastavo. Ob izgredu v prestolnici je isti dan skupina ljudi zažgala več avtomobilov v mestu Kumanovo, kjer so tudi ukradli zastavo in napis s srbskega častnega konzulata. V ponedeljek so nato v Kumanovem požigalci napadli pisarno mestnega svetnika albanske stranke Demokratska unija za integracijo in zažgali avtomobil javnega tožilca. Policija je v Makedoniji aretirala skupno okrog 20 ljudi v različnih mestih po državi, od tega štiri zaradi zažiganja zastave. Dogajanje za začetek oriše Siniša Jakov Marušić, novinar portala Balkan Insight iz Makedonije.
Makedonski premier Hristijan Mickoski iz nacionalistične stranke VMRO-DPMNE je dogajanje označil za poskus destabilizacije države. Oglasili so se tudi v opozicijskih strankah. V makedonski stranki Levica so izgrede med praznovanjem dneva neodvisnosti označili za vrhunec širjenja sovraštva do države, ki ga izvajajo, kot so se izrazili, »tako imenovane« albanske stranke. V Socialdemokratski zvezi Makedonije so dejali, da gre za grožnjo mednarodnim odnosom, varnosti in dostojanstvu Makedoncev. V največji albanski stranki v Makedoniji, Demokratski uniji za integracijo, krajše DUI, so nasprotno najprej kritizirali posredovanje policije, ki da je s svojimi intervencijami po nepotrebnem ustvarila napetosti na sicer mirnem shodu, med drugim so kritizirali dva policista, ki sta snela izobešeno albansko zastavo z droga. Glede zažiga makedonske zastave so dejali, da je šlo za reakcijo udeležencev na dejanja policije. V torek je poslanska skupina Unije za integracijo vložila interpelacijo zoper notranjega ministra Pančeta Toškovskega. Več o strankarskem in medijskem diskurzu po dogajanju pove sogovorec.
Demokratska unija za integracijo je tretja največja parlamentarna stranka v Makedoniji. Ustanovil jo je nekdanji komandant gverilske Nacionalne osvobodilne vojske, znane tudi kot makedonski UÇK, Ali Ahmeti leta 2001 po državljanski vojni. Ahmeti stranko še zmeraj vodi. Na zadnjih parlamentarnih volitvah maja letos je stranka DUI osvojila okrog 14 odstotkov glasov, kar ji je prineslo 18 sedežev v 110-članskem parlamentu, to je tri več kot v prejšnji sestavi. DUI je bila pred volitvami del koalicije pod vodstvom socialdemokratov. Od januarja letos do volitev je kot začasni premier vlado vodil član stranke DUI Talat Xhaferi, ki je bil tako kot Ahmeti eden izmed vodilnih v makedonskem UÇK. Xhaferi je bil prvi premier albanske narodnosti od razglasitve neodvisnosti Makedonije. DUI je od majskih volitev naprej v opoziciji. Po sogovornikovem mnenju je razlog za konflikten odziv največje albanske stranke na dogajanje njena izločitev iz koalicije.
Večino glasov je maja osvojila nacionalistična stranka VMRO-DPMNE, ki je nato koalicijo oblikovala s stranko ZNAM, ki se je odcepila od socialdemokratov, in zavezništvom manjših albanskih strank Vlen, glavnim tekmecem integrativcev za glasove makedonskih Albancev. Zavezništvo Vlen je na parlamentarnih volitvah dobilo 11 odstotkov glasov.
Kot pojasni novinar Balkan Insighta, dogodki v Skopju niso edini nacionalistični incidenti v zadnjem času.
Etnični Albanci po lanskem popisu prebivalstva predstavljajo okrog četrtino prebivalstva Makedonije in okrog 30 odstotkov vseh državljanov in rezidentov, če prištejemo diasporo. Prelomni dogodek v odnosu med makedonsko in albansko skupnostjo je bila državljanska vojna leta 2001. Ta se je začela januarja, ko so pripadniki gverilskega makedonskega UÇK napadli policijsko postajo v vasi Tearce v bližini mesta Tetovo ter zavzeli več vasi, in se končala avgusta z Ohridskim sporazumom. Povod za vojno je bilo omejevanje rabe albanščine s strani makedonskih oblasti. Takratna vlada je makedonski UÇK obtožila tudi separatizma, vendar je vodstvo organizacije zanikalo, da ima separatistične cilje. Makedonski UÇK je leta 1999 po koncu vojne na Kosovu ustanovil Ali Ahmeti. Velik del prvih članov organizacije so predstavljali nekdanji borci Osvobodilne vojske Kosova z isto kratico UÇK, do vstaje januarja 2001 pa so delovali v ilegali. Avgusta 2001 so se po določilu mirovnega sporazuma razorožili, Ahmeti pa je, kot omenjeno, ustanovil stranko Demokratska unija za integracijo. Z Ohridskim sporazumom so se povečale pravice makedonskih Albancev. Sporazum je uvedel lokalno samoupravo in določil, da katerikoli jezik, ki ga govori več kot petina prebivalstva določenega območja v državi, postane na tem območju uraden. Poleg makedonskega jezika temu pogoju zadostuje samo albanščina. Več o položaju in pravicah albanske skupnosti v Makedoniji razloži Jakov Marušić.
Pred vojno leta 2001 so Albanci predstavljali le okrog štiri odstotke zaposlenih v javnih službah. Nizko zastopanost Albancev na javnih funkcijah in v javnih službah je država začela odpravljati po državljanski vojni. Kot pojasnjuje sogovorec, je javne službe med Albanci monopolizirala stranka DUI, kar ji daje dodatne vzvode moči.
Napetosti med makedonsko in albansko skupnostjo ob obletnici albanske neodvisnosti se povečujejo v času pred ustavno presojo zakona o rabi jezikov, ki določa albanščino kot drugi uradni jezik države. Pred tem je bila albanščina zgolj lokalni uradni jezik v občinah, v katerih so govorci albanščine predstavljali več kot petino prebivalstva. Zakon, ki ga je parlament sprejel v času socialdemokratske vlade, v tej obliki velja od leta 2019. Beneška komisija Sveta Evrope, ki ocenjuje skladnost zakonodaje evropskih držav z zakonodajo Evropske unije, je takrat poročala, da je zakon nad evropskimi standardi glede manjšinskih pravic, vendar celo do te mere, da je izvajanje njegovih določil glede dvojezičnosti državnih institucij vsaj kratkoročno nerealistično. V takrat opozicijski DPMNE so zakon označili za neustaven. Proti zakonu je 46 organizacij, med njimi politične stranke, vložilo 13 pobud za ustavno presojo. V stranki DUI trdijo, da morebitna razveljavitev zakona na ustavnem sodišču pomeni kršitev Ohridskega sporazuma. Razprava na ustavnem sodišču je predvidena za naslednjo sredo, vendar sta dva albanska sodnika devetčlanske zasedbe ustavnega sodišča napovedala, da se je ne bosta udeležila. Sodišču tako grozi nesklepčnost. Po mnenju sogovornika vprašanje jezikovnega zakona napoveduje nove konflikte med vlado in Unijo za integracijo.
Glede na preteklo sodelovanje med VMRO-DPMNE in DUI ter dejansko moč albanske stranke sogovorec v zvezi s tem sicer ne pričakuje takšnega bojkota, kot ga je prej omenjal.
Konflikti med albansko manjšino in makedonsko večino se verjetno ne bodo obnovili zaradi ene nacionalistične manifestacije, vprašanje jezikovnih pravic pa jo tako lahko kmalu zasenči, saj tu ne gre samo za simbolično spoštovanje zastav.
Dodaj komentar
Komentiraj