Partijski zmikavti in štiri gracije

Partijski zmikavti in štiri gracije

Aktualno-politična novica
4. 7. 2020 - 15.00

Pozdravljeni v oddaji Balkan ekspres, v kateri si bomo tokrat podrobneje ogledali razloge za zaton posebnega javnega tožilstva v Severni Makedoniji, ustanovljenega julija leta 2015 z namenom pregona korupcije in volilnih prevar takrat vladajoče stranke VMRO DPMNE. Preiskovalni organ, ki je bil vzpostavljen s tako imenovanim Pržinskim dogovorom med tedaj najvplivnejšimi političnimi strankami, je v sredo formalno prenehal delovati. Podlaga za to je bil februarja letos sprejeti novi kazenski zakonik, ki pregon koruptivnih dejanj postavlja pod jurisdikcijo vrhovnega državnega tožilstva. V nadaljevanju si poglejmo kratko genealogijo, ki je pripeljala do oblikovanja v Severni Makedoniji precej znamenitega preiskovalnega organa. 

Makedonija
O zaostritvi makedonske politične krize.
 / 13. 5. 2015

Po državnozborskih volitvah leta 2014 je poražena levosredinska Socialdemokratska unija, krajše SDSM, obtožila zmagovalno konservativno VMRO-DPMNE premierja Nikole Gruevskega manipulacij z volilnimi seznami ter s tem izvedbe nepoštenih volitev. Glavni očitek je bil, da v državnemu volilnemu imeniku obstaja več kot 150.000 fantomskih volivcev. SDSM je svoje nasprotovanje preselila na ulice. Pod sloganom Pisana revolucija so se stranki pridružile številne civilnodružbene organizacije. Protesti so sprva potekali mirno, kasneje pa postajali čedalje bolj agresivni. Z barvami in kamenjem so uničevali državna poslopja, spomenike, v enem izmed napadov pa so celo zažgali pisarno takratnega predsednika države Gjorgeja Ivanova.

Vladi Gruevskega so protestniki očitali obvladovanje medijev, pravosodja in policije, prekomerno zadolževanje države, ekonomsko nazadovanje in družbeno razslojevanje, politične umore in prikrivanje zločinov. Večina očitkov je izhajala iz javne objave prisluhov več kot 20.000 osebam februarja leta 2015, ki so po navedbah SDSM razkrili korupcijo vladajoče VMRO-DPMNE. Čeprav je tedanji voditelj opozicije Zoran Zaev na začetku trdil, da gre za prisluhe, ki naj bi nastali po naročilu Gruevskega, se je kasneje izkazalo, da jih je Zaev pridobil od lokalnega telekomunikacijskega operaterja v lasti Deutsche Telekom. Prav javne objave teh prisluhov so namreč kazale na hudo nekonsistenco Zaevih trditev, saj je bilo na njih mogoče slišati zgolj inkriminirajoče pogovore predstavnikov vladajoče VMRO-DPMNE, ne pa tudi opozicije. Kasneje je Zaeva na laž postavil tudi skrivni posnetek sestanka med Gruevskim in Zaevom, na katerem je slednji priznal, da je posnetke dobil od zunanjih prijateljev ter da je bila tarča prisluhov vladajoča VMRO-DPMNE in ne opozicija. 

protesti makedonija
Strnili smo vtise z dopisniškega obiska Makedonije.
 / 29. 5. 2015

Pod izdatnim pritiskom Evropske unije in ameriške administracije Baracka Obame je bil junija leta 2015 oblikovan Pržinski sporazum, ki so ga podpisale štiri največje stranke v državi – koalicijska VMRO-DPMNE in opozicijska SDSM ter etnično albanski Demokratična stranka Albancev, krajše DPA in Demokratična unija za integracijo, krajše DUI. Dogovor naj bi predstavljal končanje krize in izvedbo novih »svobodnih« volitev. 

Ključno vlogo v tem procesu je takrat odigral Ivo Vajgl, nekdanji slovenski zunanji minister in takratni evropski poslanec, sicer uradni poročevalec Evropskega parlamenta za Severno Makedonijo, ki je bil poleg slovaškega kolega Eduarda Kukana iz Evropske ljudske stranke in Knuta Fleckensteina iz zavezništva socialistov in demokratov del tako imenovane trojke mediatorjev za uresničitev Dogovora iz Pržina. S svojimi rednimi periodičnimi obiski države je trojka skrbela za dosledno uresničevanje dogovora, katerega prednostna naloga je bila izvedba volitev in podpora posebnemu javnemu tožilstvu.  

Med drugim je dogovor predvideval oblikovanje tehnične vlade in dokončni umik Gruevskega z mesta premierja, prečiščenje volilnega imenika, posebnemu javnemu tožilstvu, krajše SJO, pa je bilo podeljeno pooblastilo za uvedbo postopkov proti makedonskim politikom, ki naj bi bili vpleteni v afero s prisluhi, tako levim kot desnim. V ta namen je bil septembra leta 2015 s soglasjem ter podporo vseh štirih prej omenjenih strank sprejet poseben zakon o ustanovitvi posebnega javnega tožilstva, za vodjo pa je bila imenovana do takrat neznana tožilka Katica Janeva. Njeno izbiro komentira Biljana Vankovska, profesorica politologije na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju.

Izjava

Posebna državna tožilka SJO Katica Janeva je na čelo SJO imenovala še dve dodatni tožilki, in sicer Lence Ristovsko in Fatimo Fetai.

Izjava

Gruevski
Strankarski klientelizem VMRO-DPMNE v Makedoniji
 / 31. 5. 2017

V prvih 18 mesecih dela je SJO pripravil štiri večje preiskave Titanik, Talir, Trajektorija in Trevnik, ki smo jih podrobneje obravnavali v Balkan ekspresu pred tremi leti. Prva preiskava se dotika volilnih poneverb s strani VMRO-DMPNE in je še vedno v predkazenskem postopku. Drugi postopek – Talir, obtožuje nekdaj vladajočo stranko pranja denarja v skupni vrednosti 4,9 milijona evrov. Gre za nezakonite donacije, prejete med letoma 2009 in 2015, ki so končale na računih stranke ali njenih članov, prav tako pa naj bi bilo s tem denarjem kupljenih 78 nepremičnin. Tretji postopek – Trajektorija je preiskoval ilegalne prisluhe vladi Nikole Gruevskega, v kateri je glavni obtoženec nekdanji direktor specialnih policijskih enot Sašo Miljakov. Postopek komentira Vladimir Pivovarov, nekdanji vodja makedonske vojaške obveščevalne službe in trenutni profesor varnostnih ved na zasebni univerzi FON v Skopju.

Izjava

Postopki SJO, ki so hudo bremenili funkcionarje VMRO-DPMNE, so jeziček na tehtnici priljubljenosti vse bolj obračali k SDSM Zorana Zaeva, ki je na decembrskih volitvah leta 2016 pričakoval gladko zmago. V predvolilnem boju so mu predstavniki VMRO-DPMNE očitali, da bo ob prevzemu oblasti pristal na spremembo imena države, kar pa je kategorično zanikal.

A na volitvah v 120-članski parlament je vseeno zmagala koalicija strank na čelu z VMRO-DPMNE z 51 poslanci, SDSM pa je osvojila 49 sedežev. Ostalih 20 poslanskih mest so si razdelile albanske stranke, med njimi najmočnejša stranka DUI, ki je prejela 10 poslanskih mandatov. Ko je že kazalo, da bosta vladno koalicijo ponovno sestavili VMRO-DPMNE in DUI, ki sta po principu vladanja najmočnejše makedonske in najmočnejše albanske stranke vladali že od leta 2008, je prišlo do nenadnega zasuka.

Makedonija
Bodo mandat za sestavo vlade v Makedoniji dobili socialdemokrati?
 / 28. 2. 2017

Albanske stranke so po pozivu albanskega premierja Edija Rame na sestanku v Tirani sprejele tako imenovano tiransko platformo, v kateri so sodelovanje v bodoči vladi med drugim pogojevale s spremembo imena države, zastave in himne ter z uvedbo dvojezičnosti na celotnem ozemlju države. Postavljene pogoje je bil pripravljen sprejeti zgolj Zaev, tako da se je kmalu zatem oblikovala vladna koalicija albanskih strank in SDSM. Razočarani nad razvojem dogodkov, predvsem pa nad izdajo makedonskih nacionalnih interesov, so v Skopju Makedonci začeli protestirati. 

Čeprav razultat makedonskih parlamentarnih volitev še ni dokončen, si lahko obetamo še nekaj let Gruevskega
 / 14. 12. 2016

Sprva mirni protesti so 27. aprila 2017 eskalirali v nasilje, ko so poslanci vladajoče koalicije mimo vseh zakonskih predpisov za novega predsednika parlamenta izvolili Albanca Talata Xhaferija, sicer bivšega poveljnika Osvobodilne narodne armade, ki se je leta 2001 spopadla z makedonskimi varnostnimi silami. Xhaferi je bil izglasovan brez zakonsko določene večine in mimo parlamentarnega postopka. Takoj po izvolitvi so albanski poslanci v parlamentu začeli prepevati albansko himno, kar je bil povod, da so razjarjeni protestniki, ki so več kot 70 dni protestirali na ulicah Skopja, vdrli v parlament in želeli obračunati s poslanci. To se sicer ni zgodilo, je pa tožilstvo za boj proti organiziranemu kriminalu na čelu z Vilmo Ruskovsko priprlo ter obtožilo terorističnega delovanja kar 33 protestnikov. Na sojenju so 16 protestnikov – tako navadne državljane kot predstavnike opozicije – obsodili na skupno 211 let zapora.

Protesti v makedoniji.
O političnem naslanjanju na nacionalistična gibanja v Makedoniji
 / 13. 4. 2017

Zaupanje v vladajočo SDSM se je začelo krhati, opozicija pa je začela javno kritizirati delovanje posebnega javnega tožilstva SJO. Oblast so obtoževali, da je bil namen njegove ustanovitve zgolj obračunati s predstavniki vladajoče VMRO-DPMNE. Brez kakršnihkoli drugih dokazov, opremljena zgolj s prisluhi, ki ji jih je Zaev predal takoj po ustanovitvi SJO, je generalna tožilka Katica Janeva pričela vlagati obtožnice proti političnim nasprotnikom SDSM. Ob odprtju vsakega postopka je sklicala tiskovno konferenco in z javno objavo delov prisluhov pompozno napovedala nov primer. 

Nov zasuk v zgodbi pa so predstavljali posnetki, ki jih je avgusta lani objavil italijanski časnik La Verita. Posnetki naj bi prikazovali vpletenost generalne tožilke Janeve v izsiljevanje Orča Kamčeva, enega izmed najbogatejših makedonskih poslovnežev. Posebno javno tožilstvo je namreč proti Kamčevu konec leta 2017 sprožilo postopek zaradi korupcije in pranja denarja in ga priprlo v povezavi s procesom Imperij. 

Izjava

Izpust iz pripora je tožilka Janeva ponudila Kamčevu v zameno za mastno podkupnino. Pri tem je vlogo posrednika odigral pevec in estradnik Bojan Jovanovski, tesno povezan z vladajočimi politiki iz vrst SDSM, sicer bolj znan pod imenom Boki 13. Komentira Biljana Vankovska.

Izjava

Pred nadaljevanjem prisluhnimo eni Bokijevih bolj znanih pesmi iz zgodnjega obdobja njegovega ustvarjanja. 

Boki 13 - Živim svoj san

V prvem delu današnjega Balkan ekspresa smo se dotaknili zasnove posebnega javnega tožilstva in sprotnih aktualno-političnih sprememb v Severni Makedoniji. V nadaljevanju pa se bomo posvetili zatonu in posledični odpravi tožilstva z novim kazenskim zakonikom. 

Objavljeni videoposnetki italijanskega časnika La Verita, na podlagi katerih je kazensko sodišče septembra lani izdalo nalog za pridržanje posebne državne tožilke Katice Janeve in njenega pomočnika, estradnika Bojana Jovanovskega, lahko vidimo, kako Boki 13 odhaja iz hiše Orča Kamčeva s torbo, polno denarja, v kateri naj bilo 1,5 milijona evrov od zahtevanih 8,5. Nadalje se v zvočnih posnetkih sliši, kako je Boki 13 Kamčevu zagotavljal, da Katica Janeva ne bo uporabila pravnih možnosti, ki jih ima, proti njemu ter da mu bo omogočila odpravo hišnega pripora. V posnetku je slišati še, kako je Boki 13 obljubil Kamčevu, da bo preko določenih povezav s sodniki in tožilci, na račun njegovega prijateljevanja z Janevo in predsednikom vlade Zaevom, dosegel oprostitev v primeru pranja denarja, zaradi katerega so Kamčeva priprli. Dogodek je završal v javnosti in sprožil afero Reket oziroma Izsiljevanje. Več Pivovarov.

Izjava

Referendum o preimenovanju Makedonije
 / 1. 10. 2018

Da je primer močno načel živce premierja Zaeva, se je pokazalo v enem izmed njegovih javnih nastopov po izbruhu afere, ko je izjavil, da ne bo dovolil »da mi nekaj kriminalcev, en nečimrn novinar in en peder zrušijo vlado!«. Ker je podpora SDSM začela padati, je slednja spodbudila posebno javno tožilstvo za pregon organiziranega kriminala, da sproži preiskavo proti Jovanovskem in Janevi.

Pod vodstvom generalne tožilke Vilme Ruskovske sta slednja sedla na zatožno klop, Kamčev pa je v postopku postal zaščitena priča.  Zaradi pritiska javnosti je Janeva lani jeseni odstopila. Prvostopenjsko sodišče ji je prisodilo devet sedem let zaporne kazni, Bokiju 13 pa sedem devet let. Oba sta se na odločitev sodišča pritožila. Komentira Vankovska.

Izjava

Kljub precedenčni sodbi v delu javnosti še vedno obstajajo dvomi o legitimnosti postopka in namigovanja na vpletenost širše politične elite. 

Izjava

Na to kažeta tudi nenavadno, domnevno nelegalno zbiranje dokazov in vodenje dokaznih postopkov. 

Izjava

Delovanje posebnega javnega tožilstva je pokazalo tudi na velik razkol med izvršno in sodno vejo oblasti. Ustavno sodišče je namreč večkrat presodilo, da je ustanovitev posebnega javnega tožilstva izven pravne hierarhije sodne veje oblasti neustavno. A na to se takrat nihče ni oziral.

Izjava

Precej ironično je torej, da je zaton posebnega javnega tožilstva prišel iz strani politike in ne sodstva.

Izjava

Zanimivo pa je tudi to, da nenavaden način izvajanja vladavine prava s strani SJO ni motil tujih diplomatov in mednarodne skupnosti. Še več, ob vsakem obisku Vajglove trojke, to je predstavnikov Evropskega parlamenta, visokih predstavnikov Evropske komisije in nastopih Samuela Žbogarja, vodje delegacije Evropske unije za Severno Makedonijo, je bil vedno znova poudarjen pomen ustanovitve SJO in pomembnost vloge Katice Janeve ter njenega boja zoper organiziran kriminal. Gospe Janevi je slovenski Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije, krajše IFIMES, novembra leta 2017 podelil celo visoko priznanje »Najboljši vodja tožilstva na Balkanu«. 

Izjava

Novi zakon, sprejet letošnjega februarja, ki je stopil v veljavo v sredo, predvideva prevzem primerov s strani specializiranega državnega tožilstva za pregon organiziranega kriminala, ki bo nadomestilo ukinjeno posebno javno tožilstvo. Javnost namreč pričakuje, da bodo že začeti procesi dočakali sodni epilog. Več Pivovarov.

Izjava

Kar pa je seveda precej vprašljivo. Čez dva tedna bodo v luči vse večjega števila obolelih za boleznijo COVID-19 potekale redne parlamentarne volitve, na katerih se tako trenutno vladajoči SDSM kot opozicijski VMRO-DPMNE obeta precej izenačen rezultat. Vodja največje opozicijske stranke Mickoski v predvolilnem programu sicer napoveduje, da bodo vsi postopki dokončani v »doglednem času«, vendar obtožnice še vedno bremenijo precejšnje število njihovih sedanjih ali nekdanjih funkcionarjev. Vprašanje je, ali bodo v trenutni precej nemirni politični klimi in pod pritiski Evropske unije in ZDA kazenski procesi dočakali sodni epilog. Balkan ekspres zaključuje Pivovarov.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.