DESETA



V New Yorku se je pretekli teden začelo sojenje 80-letnemu Vincentu Asaru, mafijskem šefu italijanskega porekla, ki ga ameriške oblasti obtožujejo sodelovanja in organizacije kultnega ropa prostorov za prtljago in skladišč družbe Lufthansa na newyorškem letališču John F. Kennedy leta 1978. 12 storilcev je 11. decembra iz prostorov nemškega letalskega prevoznika odneslo 5 milijonov dolarjev v gotovini in nakit v vrednosti dodatnega milijona. Čeprav so ameriške oblasti vseskozi slutile, da za ropom stoji v New Yorku delujoča italijanska mafija, je preiskava konkretnejše obrise dobila z aretacijo Asara in nekaj sodelavcev januarja lani.

Čeprav je Asaro na uvodnem sodnem nároku obtožbe zavrnil, češ da temeljijo na izpovedih nepreverjenih prič, tožilstvo vztraja, da je močno ostareli vodja družine Bonanno, ene najvplivnejših newyorških mafijskih familij, organiziral in vodil zloglasni rop pred skoraj 27-imi leti. Ta je takrat veljal za enega največjih ropov v ameriških zgodovini, kriminalni podvig pa je leta 1990 s filmom “Dobri fantje” na platnu ovekovečil režiser Martin Scorsese. Poleg organizacije ropa ameriške oblasti Vincenta Asara obtožujejo tudi plejade drugih kaznivih dejanj - od umorov do sodelovanja v nezakoniti pornoindustriji.  

Koprski kriminalisti so po večmesečni preiskavi in v sodelovanju s tujimi kolegi ovadili skupino domnevnih tihotapcev, ki naj bi po naročilu tujih kriminalnih združb predvsem s Kosova in Albanije v države Evropske unije ter Švico tihotapila tuje kriminalce. Policija je ovadila 21 ljudi, ki naj bi organizirali oz. sodelovali pri prevozu iz Kosova oziroma Albanije v Slovenijo ali še dlje v Evropsko unijo. Tihotapsko mrežo sta po navedbah policije vodila vodja združbe v Albaniji in Kopru, pri logistiki pa sta se naslanjala tudi na lokalne sodelavce v državah nekdanje Jugoslavije na poti med Albanijo in Slovenijo. Združba naj bi kriminalce, ki imajo zaradi svojega nezakonitega delovanja v preteklosti prepoved vstopa v schengensko območje, v Evropsko unijo pripeljala za 1.500 evrov.

Slabo pa se piše tudi štirim slovenskim državljanom, ki so jih avstrijski policisti pretekli teden na območju Gradca zalotili pri poskusu prodaje dobrega kilograma kokaina. Koprčanom in Ankarančanu so že pred tem na sled prišli ravno že omenjeni koprski kriminalisti, ki so imeli očitno precej uspešen teden. Pri aretiranih so na podlagi odredbe sodišča izvedli tudi hišne preiskave in poleg dilerske opreme zaplenili še nekaj manjših količin droge. Četverica je bila nagrajena s kazenskimi ovadbami.

S še zajetnejšo količino pa je, skupaj s štirimi pajdaši, očitno barantal savdski princ  Abdel Mosen Bin Valid Bin Abdulaziz, ki so ga pristojni na bejrutskem letališču pridržali zaradi več kot dveh ton amfetamina in manjše količine kokaina. Prepovedani kaptagon, kar je tržno ime za amfetamin fenetilin, so skupaj s kokainom našli v posebnih zabojih, ki naj bi jih nameravali natovoriti na prinčevo zasebno letalo in pretihotapiti iz Libanona v Savdsko Arabijo. Na Bližnjem vzhodu je kaptagon precej razširjen stimulans, njegovo uživanje pa naj bi bilo priljubljeno predvsem med borci v različnih bližnje- in srednjevzhodnih oboroženih konfliktih.





OSMA



Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je Sloveniji ponudil pomoč hrvaških policistov pri nadzoru meje in opremo, nujno potrebno za oskrbo beguncev. V skladu z dogovorom na nedeljskem evropskem srečanju bo slovenskim kolegom sicer še ta teden prišlo na pomoč 400 policistov iz držav Evropske unije, na hrvaško-srbsko mejo pa bodo napotêni pripadniki Frontexa. Dogovor voditeljev predvideva tudi povečanje sprejemnih kapacitet za begunce na balkanski begunski poti, hrvaški notranji minister Ostojić pa domačo javnost že tolaži, da gre pri tem zgolj za nekakšna počivališča, s katerih bodo begunci po kratkem odmoru hitro nadaljevali pot naprej proti Avstriji in Nemčiji.

Medtem ko hrvaški z begunsko problematiko bojda povsem okupirani notranji minister ponuja pomoč in tolaži domačo javnost, pa nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis snuje panevropsko gibanje za reformiranje evropskih institucij. Bridka izkušnja, ko se je kot prvi grški finančnik moral uklanjati evropskim diktatom in so mu bila onemogočena enakovredna pogajanja, je Varufakisa navdahnila z idejo po tesnejši povezavi s somišljeniki, ki imajo cilj demokratizirati evropske in finančne institucije. Gibanje naj ne bi imelo ambicij po preoblikovanju v stranko, pač pa naj bi ostalo civilnodružbeno gibanje, odprto za vse, ki si želijo sprememb v evropskih institucijah.



Nogometni klub Barcelona je Evropski nogometni zvezi, krajše Uefi, zagrozil s tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice, ker ga je ta že drugič kaznovala zaradi razvitja katalonske zastave. Slednje Uefa razume kot politično dejanje, ki v skladu z njeno kvaziapolitično držo na tekmah in tekmovanjih pod njenim okriljem niso dovoljena, zato je blagajno kluba ponovno olajšala za nekaj deset tisoč evrov. Zaradi razvitja katalonske zastave med njenimi navijači je Uefa Barcelono kaznovala že junija letos po tekmi finala Lige prvakov z italijanskim Juventusom, vnovična kazen pa je močno razburila vodstvo kluba, ki je Uefi zapretilo s tožbo na sodišču v Strasbourgu. Po mnenju predsednika Barce Josepa Marie Bartomeua gre za kršitev pravice do svobodnega izražanja, še pred Evropskim sodiščem za človekove pravice pa bo katalonski klub svoj prav skušal doseči s pritožbo na Mednarodnem arbitražnem sodišču za šport.