V drugem petkovem BritOFF-u bomo tudi tokrat pogledali novice iz Evropske unije. V Bruslju je bilo največ pozornosti deležno sprejetje novih pravil o avtorskem pravu, o katerem sta se dlje časa usklajevala Evropski parlament in Evropski svet.

Evropska komisija je zakonodajo prvič predlagala pred dvema letoma. Osnovni namen zakonodaje je vzpostaviti nov sistem plačevanja avtorskih pravic za spletne vsebine. Glavna tarča predlagateljev zakona so bili ameriški spletni velikani, v prvi vrsti Google in Facebook, ki na svojih platformah ponujajo velike količina člankov iz drugih spletnih strani. Tako te spletne platforme pridobijo promet in uporabnike na svoje platforme, kar je temelj njegovega poslovnega modela, ki se zanaša na oglaševanje na teh portalih. Izpostavljenost na teh portalih ne prinese nujno spletnega prometa tudi na strani avtorjev teh prispevkov, saj se uporabniki največkrat zadovoljijo zgolj z naslovnico in kratkim povzetkom, s tem pa avtorji ostanejo tudi brez svojega vira oglaševalskega denarja.

To naj bi se sedaj končalo, saj bodo spletni portali prisiljeni plačevati za uporabo povezav in povzetkov novic iz drugih medijev. A zakon ne bo zajel zgolj velikih spletnih portalov, ampak skoraj vse igralce na internetu, ki na svojih straneh vključijo povezave do drugih člankov. Iz pravil so namreč izvzete zgolj spletne strani, ki izpolnjujejo tri kriterije: delujejo manj kot tri leta, imajo manj kot deset milijonov evrov letnega prometa in manj kot pet milijonov obiskovalcev na mesec. Teh kriterijev, še posebno glede starosti, ne izpolnjuje skoraj nobena spletna stran.

Poleg tega, da bodo same plačale za tuje avtorske vsebine, bodo spletne strani morale poskrbeti tudi, da na njihovih platformah tovrstnih prispevkov ne bodo objavljali uporabniki teh vsebin.  

Prav zaradi teh pravil, ki naj bi nastala v prvi vrsti na zahtevo Francije in deloma Nemčije, predlagane zakonodaje najprej niso podprle Italija, Poljska, Nizozemska, Švedska, Finska, Luksemburg, Malta in Slovaška. Z manjšimi spremembami so se vrste opozicije nekoliko skrčile, tako da je bila zakonodaja sprejeta.  

Nadaljujemo z ribištvom. Tokrat so novice za člane morske favne dobre. Evropska unija bo prepovedala lov z uporabo elektrike. Gonilna sila tudi za to reformo je bila Francija, zanjo pa so lobirale tudi številne okoljske organizacije. Spremembi je nasprotovala Nizozemska, ki pa je tudi edina država, v kateri se tovrsten ribolov prakticira.

Trenutni sklic evropskega parlamenta sicer počasi zaključuje svoje delo in poslanci se vse bolj pripravljajo na volitve, ki bodo 26. maja. Večina se pri tem naslanja na svoje stranke, Igor Šoltes pa se bo tudi tokrat na volitve odpravil s samostojno listo. Šoltes sicer v parlamentu deluje v poslanski skupini zelenih strank, ki pa mu ni izrekla podpore na volitvah. Evropski zeleni namreč svojo podporo pogojujejo z jasno povezavo z eno od njihovih "hčerinskih" strank na nacionalni ravni. Podprli so predsednico društva Ekologi brez meja Uršo Zgojznik, nosilko liste Povežimo se, ki je ta teden oznanila svojo kandidaturo.

Novice

Pregled jutranjih novic danes začenjamo v Južni Ameriki. Nikaragovski predsednik Daniel Ortega je povedal, da namerava ponovno začeti dialog z opozicijo, kako končati hudo politično krizo. Ta se je začela lanskega maja zaradi reforme socialnih transferjev, kasneje pa so prerasli v splošne proteste proti Ortegi, ki vodi državo zadnjih 12 let. V protestih, ki so sledili, je bilo ubitih 320 ljudi, zadnji pogovori med vlado in opozicijo pa so bili prekinjeni pred sedmimi meseci.

Ostajamo v Južni Ameriki in se selimo v Brazilijo. Brazilski tožilci so sprožili uradno preiskavo proti sinu novega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara. Favio Bolsonaro, ki je sicer senator v brazilskem kongresu, je obtožen pranja denarja, ki izhaja iz njegovega nepojasnjenega premoženja. Favio Bolsonaro je sicer tarča številnih obtožb o številnih skrivnostnih nakazilih v zadnjih petih letih.

Zaključujemo v Kašmirju. Ozemeljski spor med Pakistanom in Indijo se je v zadnjih dneh ponovno zaostril po bombnem napadu, v katerem je umrlo 40 pripadnikov indijskih paravojaških enot. Indija za napad na konvoj rezervnih enot orožniške policije krivi Pakistan, slednji pa odgovornost zanika. Indija je napovedala, da bo zaradi napada prekinila oskrbo Pakistana z vodo iz reke Ind.