BritOFF 1. aprila

BritOFF 1. aprila

Aktualno-politična novica
Chanticleer
1. 4. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Na današnji dan konec 14. stoletja je petelin Chanticleer skoraj dočakal svoj konec. Njegova povest, ki jo je s strogo zgodovinarsko resnostjo zabeležil Geoffrey Chaucer v Canterburyjskih povestih, je bila prvi znani primer, da je bil za 1. aprila nekdo potegnjen za nos. V tem primeru sicer za kljun, v nadaljevanju pa za smrček.

Petelinu Chanticleeru, ki je bil sila vrl petelin, se je neke noči sanjalo, da je bridko končal med zobmi lisice. Zbudil je eno od svojih sedmerih žena in ji zaupal sanje. Ta je odvrnila:

“Da sanj bojiš se? Golo praznoverje,

saj težek sen plod težke je večerje - 

napihnjenosti, mešanja vetrov,

ekscesa vlažnih hlapov in sokov

v telesu, kar posledično je znak

presežka v rdečem žolču, ti bedak!”

Žena mu citira Katona, ki pravi, da ni važno, kaj kdo sanja, nato mu svetuje, katere zeli naj raje zoba pred spanjem. Petelin pa je bil učen in se ni zlahka potolažil:

“Hvala za svet, gospa, in zelenjavo,”

ji je odvrnil, “vendar kar zadeva

gospoda Katona, ki nam veleva 

brezbrižnost glede sanj in ki bil važen, 

je mislec in nedvomno izobražen,

je v starih knjigah vendarle dobiti

še druga mnenja, in če smo odkriti,

iz ust avtoritet, ki, brez zamere,

vaš Katon z njimi ne vzdrži primere.”

Petelin navede številne može s preroškimi sanjami, med drugim modrega faraona, katerega sanje je interpretiral Jožef. A žena ga končno vendarle uspe potolažiti, tako da mirno in nič hudega sluteč naslednje jutro pricaplja v nov dan. Zunaj pa ga čaka lisjak, in sicer taisti, ki je že njegova starša spravil s sveta. Chanticleer skuša zbežati, a lisjak ga ustavi, polaska njegovemu kikirikanju in ga prosi, naj zapoje, da sliši, če kikirika bolje od očeta. Tu se petelin naščeperi in ponos mu ne da, da bi ne zapel. A ko stegne vrat in zapre oči v nastopaški pozi, ga lisjak zagrabi in z njim v gobcu zbeži. Kokoši ob tem sicer zaženejo tak kokot, da tudi ljudje ugotovijo, kaj se je zgodilo, in se poženo za lisjakom. Že so mu za petami, tedaj pa mu petelin v gobcu reče:

“Če jaz, gospod, zdaj bil bi kakor vi,

pri priči bi se obrnil na ljudi 

in jim zažugal: ‘tepci, obrnite

brž pete in nazaj domov tecite!

Prišel sem do gozdiča, nič več ni,

naj koklja brcne vas, mu pomoči!

Požrem vam petelina, in kar brž.”

Lisjak pa: “S tem, dragi sosed, ste zadeli v srž!

Kot pravite, natanko to bom storil.”

In v tem, ko je to rekel in govoril,

petelin se je izvil in pod nebo 

odfrčal in mu sedel na drevo.

BritOFF je tokrat skoraj v celoti pripravil Geoffrey Chaucer.

 

Ob 8.05

Nemčija se je odzvala na očitke o premajhni solidarnosti znotraj držav Evropske unije v času pandemije koronavirusa. Kanclerka Angela Merkel je Italiji, ki se sooča s premajhnimi kapacitetami za kremiranje povečanega števila trupel umrlih zaradi virusa, ponudila v uporabo svojo infrastrukturo, namenjeno kremiranju. Večina te sameva vse od druge svetovne vojne in bo prvič od takrat uporabljena drugače kot muzejski artefakt.

V odgovor na pandemijo koronavirusa je skupnost bičarjev prvič po letu 1400 močno narasla. Ker bičarske procesije zaradi kriznih ukrepov niso dovoljene, bičanje poteka v dnevni sobi posameznikov in se prenaša preko interneta. Bičarji so medtem že pripravili peticijo vladi, v kateri jo pozivajo k sprejetju strogih ukrepov, po katerih se vsakemu državljanu, ki se doma ne biča, grozi globa v vrednosti 400 evrov zaradi ogrožanja zdravja populacije in neodgovornega ravnanja ter nesodelovanja pri ukrepih za zajezitev pandemije. V Levici so sicer podvomili o smiselnosti in sorazmernosti tovrstnih ukrepov, ki naj po besedah Luke Meseca ne bi bistveno prispevali k zajezitvi pandemije. Predstavnik za stike z javnostjo bičarske skupnosti je medtem Meseca označil za kavčkomunista in na njegove očitke odgovoril, citiramo: “Kaj pa ste vi storili za zajezitev pandemije?”

Radio Študent je na institucije Evropske unije poslal javno pismo, v katerem jih poziva k natančnemu opazovanju kriznih ukrepov nove vlade, ki po mnenju radia želi pandemijo izkoristiti za krnitev demokracije. Vlada je v odgovor na pritiske RŠ-a že preklicala predlog za podelitev dodatnih pooblastil vojski. Mnogi politični komentatorji pa se bojijo, da to daje jasen znak porasta moči RŠ-a, ki, kot se zdi, izredne razmere izkorišča za konsolidacijo lastne politične moči in pritiske na demokratično oblikovano vlado. Medtem ko z balkonov številnih kritičnih posameznikov visijo transparenti s političnimi gesli, kar je temelj demokratične družbe, z balkona Radia Študent, pomenljivo totalitarno, visi zastava – Radia Študent.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.