Potem ko je Venezuela zaprla mejo z Brazilijo, je venezuelski predsednik Nicolás Maduro z istim ukrepom posegel tudi na meji s Kolumbijo. S tem želi preprečiti dostavo humanitarne pomoči, ki večinoma prihaja iz Združenih držav Amerike. Prav danes se bo sicer iztekel rok opozicije, ki zahteva, da Maduro dovoli dotok humanitarne pomoči, sicer pa bodo hrano, zdravila in higienske pripomočke v državo spravili sami.

Samooklicani predsednik Venezuele Juan Guaidó je medtem obiskal Kolumbijo, kjer se je v obmejnem mestu Cúcuta srečal s predsednikom Kolumbije Ivánom Duquejem, predsednikom Čila, Sebastiánom Piñero, in predsednikom Paragvaja, Mariem Abdo Benítezom. S tem, ko je zapustil Venezuelo, je Guaidó kršil odločbo vrhovnega sodišča, ki mu prepoveduje potovati v tujino – to mu je sodišče naložilo zaradi preiskave, ki so jo organi pregona zoper njega sprožili na podlagi obtožb, da je pomagal tujim državam pri vmešavanju v notranje zadeve Venezuele. Postavlja se vprašanje, kako se bo Guaidó po zaprtju venezuelsko-kolumbijske meje vrnil v Venezuelo; prav tako bi ga lahko zaradi kršitve odločbe sodišča ob vrnitvi v Venezuelo aretirali ali pa mu zavrnili vstop v državo.

Predsednik Sudana Omar Al-Bašir je razglasil izredne razmere. Obenem je razpustil svoj predsedniški kabinet in lokalne vlade po državi, parlamentu pa naročil naj ustavi postopek obravnave ustavnih amandmajev, ki bi mu omogočili ponovno kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2020. V skladu z objavljenim dekretom je formiral začasno administracijo, ki jo sestavljajo višji uradniki z ministrstev; trenutni obrambni, pravosodni in minister za zunanje zadeve bodo ostali na svojih položajih. Šestnajst vojaških in dva varnostna uradnika pa bodo kot guvernerji prevzeli oblast v 18 državnih provincah. Al-Baširjeve ukrepe, ki kratkoročno omejujejo njegovo oblast, gre razumeti v luči od decembra trajajočih protivladnih protestov. Ti so sprva izbruhnili zaradi visokih cen kruha in pogonskih goriv, a so zahteve protestnikov kmalu prerasle v pozive po več politične svobode in odstopu Al-Baširja. 75-letni Al-Bašir, ki državi vlada od leta 1993, je v televizijskem nagovoru vse strani pozval k dialogu in dejal, da “je na strani mladine, ki predstavlja prihodnost Sudana.” Izredne razmere bodo trajale eno leto.

Protesti proti predsedniškemu samodržcu potekajo tudi v Alžiriji. Demonstranti so navkljub prepovedi protestniškega zbiranja v prestolnici Alžiru izrazili zahteve po koncu vladavine predsednika Abdelaziza Bouteflike, ki ga je vladajoča stranka Fronta za nacionalno osvoboditev izbrala za svojega kandidata, ki se bo na aprilskih volitvah potegoval za petletni predsedniški mandat. 81-letni Bouteflika se vse od kapi, ki ga je leta 2013 privezala na invalidski voziček, redko pojavlja v javnosti. Funkcijo predsednika opravlja od leta 1999.

V indijski zvezni državi Asam je najmanj 84 ljudi podleglo doma narejenemu alkoholnemu žganju, 200 se jih zaradi zastrupitve zdravi v bolnišnici. Popita pijača naj bi namesto etilnega alkohola vsebovala metil, ki je človeku strupena spojina. Med žrtvami so večinoma ženske, delavke na plantažnih poljih, ki so ravno prejele tedensko plačo. Tovrstne tragedije so v Indiji pogoste, saj si mnogi zaradi visokih cen ne morejo privoščiti licenciranih alkoholnih pijač iz prodajaln, zato se zatekajo k doma zvarjenemu žganju.