Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države s ponedeljkom obnovile vse sankcije proti Iranu, ki so bile umaknjene po podpisu jedrskega sporazuma z državo leta 2015. Trumpova administracija je od sporazuma uradno odstopila maja letos, avgusta pa že uvedla obnovitev prvega kroga sankcij. Pri tokratnem svežnju sankcij gre med drugim za prepoved trgovanja z iransko nafto, dotikajo pa se tudi ostalih držav, ki bi poslovale z Iranom. Po umiku Združenih držav od jedrskega sporazuma so se sicer preostale podpisnice, vključno z Iranom, zavezale k spoštovanju dogovora, države Evropske Unije pa so v luči oznanitve sankcij razglabljale o uvedbi posebnega finančnega kanala, ki bi evropskim podjetjem omogočil trgovanje z Iranom, s čimer bi ameriške sankcije zaobšli. Mike Pompeo, državni sekretar Združenih držav, je ob napovedi dejal, da bo osem držav, ki jih sicer ni identificiral, dobilo začasne odpustke pred sankcijami, a z opozorilom, da morajo uvoz nafte iz Irana sčasoma popolnoma ukiniti.

V Iranu je le dan po napovedi sankcij potekala slovesnost ob začetku proizvodnje bojnih letal znamke kowsar. Do sedaj so se iranske zračne sile zanašale na starejša letala ameriške in ruske proizvodnje, kowsarji, ki so jih prvotno predstavili avgusta, pa naj bi bili proizvod izključno domačega znanja.

Novih ameriških sankcij pa bodo deležne tudi Kuba in Venezuela, ki jih je ameriški svetovalec za nacionalno varnost, John Bolton, skupaj z Nikaragvo, označil za "trojko tiranije". Ukrep zavzema širitev seznama kubanskih podjetij, agencij in hotelov, povezanih z vojsko ali obveščevalno službo Kube, katerim je prepovedano poslovanje z Američani. Oznanitev sankcij je prišla po glasovanju članic Združenih narodov, kjer je že 27. leto zapored velika večina držav podprla resolucijo, ki obsoja ameriški trgovinski embargo zoper Kubo. Sankcije in siceršnje zaostrovanje ameriških zunanjepolitičnih odnosov, velja razumeti tudi v kontekstu prihajajočih kongresnih volitev, ki bodo veljale za test podpore Trumpovi administraciji.

Makedonska vlada je z vložitvijo osnutka ustavnih sprememb začela z drugo fazo postopka spremembe imena države. Poleg amandmaja, ki k imenu države dodaja pridevnik "Severna", je v osnutek zapisano tudi, da bo država spoštovala ozemeljsko celovitost, suverenost in politično neodvisnost sosednjih držav in da Republika ne bo posegala v notranje zadeve drugih držav. S tem naj bi omilili skrbi Grčije glede morebitnega iredentizma oziroma se bodo s tem zavezali k spoštovanju obstoječih mej med državama. O amandmajih se bo v parlamentu razpravljalo od naslednjega tedna dalje, za njihovo sprejetje pa bo potrebnih vsaj 61 glasov od skupno 120 poslancev.