OSMA

Japonski predsednik vlade Šinzo Abe bo lahko še tretjič kandidiral za predsednika stranke. Vladajoča liberalnodemokratska stranka je namreč dovolila največ tri zaporedne triletne mandate namesto doslej veljavnih dveh. Japonskemu premierju se mandat predsednika stranke izteče prihodnje leto.

V kitajski regiji Džilin pa protestniki pozivajo k bojkotu južnokorejskih izdelkov. Kitajce je razhudila odločitev južnokorejske vlade, da je na njenem ozemlju dovoljeno postaviti ameriški raketni ščit, imenovan Thaad. Kitajski turistični ceh je že v petek turističnim agencijam prepovedal prodajo potovanj v Južno Korejo, korejski časopisi pa poročajo tudi o zaprtju štirih trgovin Lotte Mart, ki naj bi kršile protipožarno zakonodajo. Podjetje Lotte Mart je sicer podjetje, ki je odstopilo zemljo za protiraketni ščit.

Po drugi strani pa je kitajski premier Li Kindžan opozoril na nevarnost protekcionističnih idej in pozval k več odprte trgovine. Obenem je spremenil napovedi za gospodarsko rast iz predvidenih 6,7 odstotka na 6,5 odstotka.

DESETA

Pozdravljeno drago poslušalstvo v drugem Britoffu, ki ga za vas pripravlja ekipa aktualnopolitične redakcije. Ponedeljkova deseta je rezervirana za Neuradni list, s katerim se potapljamo v globine medresorskih usklajevanj in sodne prakse ter vam prinašamo tisto, kar bo kmalu povzdignjeno na raven obče volje.



Danes se bomo posvetili Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu, ki je bil pred slabim tednom posredovan Službi vlade za zakonodajo in drugim ministrstvom, da kaj pripomnijo. Novela zakona je nastala pod budnim očesom skorajda ministrske veteranke Anje Kopač Mrak. Reformo socialnega varstva, ki obsega predvsem reformo centrov za socialno delo, je verjetno izdatno motiviralo SDS-ovo podžiganje škandala “Koroški dečki”, kar se odraža v zmanjšani avtonomiji centrov za socialno delo. 63 centrov za socialno delo se namreč z novelo zakona preoblikuje v enote. Enote so podrejene območnim centrom za socialno delo, ki jih bo po novem 16. Ti bi združevali različne strokovnjake - od pravnikov do psihologov - nase pa bi prevzeli tudi večji del birokracije. Enote, torej tistih 63 CSD-jev, bi predvidoma opravljale le strokovno delo, odločbe pa bi izdajale le v omejenem obsegu, v glavnem bi šlo za odločbe, povezane z denarno socialno pomočjo. Predvidena je tudi možnost, da bi enote CSD delovale v popoldanskem času.



Zakon predvideva tudi ustanovitev centralne enote Centrov za socialno delo. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za birokratsko centralizacijo, temveč le za vsebinsko oz. programsko. Centralna enota CSD bi namreč skrbela predvsem za izobraževanje in strokovno tehnično pomoč prej omenjenim območnim CSD-jem in njihovim enotam.



Načrtovane je tudi nekaj avtomatizacije. Pravic iz socialnega varstva ne bi bilo treba vsakič znova podaljševati, saj zakon predvideva tako imenovano informacijsko odločbo - nekaj podobnega že uporabljajo FURS-ovci -, ki bi upravičencu povedala, ali je še upravičen do določenih bonitet. Če se slednji ne bi pritožil, bi informacijska odločba postala pravnomočna.



Pravi biser zakona pa se ne skriva v spremembi členov, temveč v obrazložitvi. Ministrstvo nam razkrije, da je Evropa dala keš za projekt Socialna aktivacija, ki bo trajal od letos pa do leta 2022. Opis programa ne pove kaj veliko, razen da se bodo interdisciplinarno ukvarjali z lažjim vstopom na trg dela. Še več delavnic, juhej.