SEDMA

Srbski premier Aleksandar Vučić je povedal, da je šokiran zaradi načrtov svojih madžarskih kolegov, ki so se odločili, da bodo prihod nedokumentiranih migrantov preprečili s štirimetrskim zidom na madžarsko-srbski meji. Samo letos je namreč preko Srbije na Madžarsko ilegalno vstopilo več kot 50.000 ljudi. Madžari so ob razkritju svojih načrtov za 175 kilometrov dolg zid povedali, da pač ne morejo čakati na odziv Evropske unije in da z zidom ne bodo kršili nobenih mednarodnih zavez, Vučić pa se ob tem brani, da Srbija ni kriva za krizo v Srbiji in je tako ali tako zgolj tranzitna država.

Najbolj svež izmed republikancev za kandidaturo za ameriškega predsednika Jeb Bush se je ostro odzval na papeževe načrte, da se v svoji naslednji encikliki obregne ob revščino in predvsem globalno segrevanje. Po osnutku, ki je prišel v javnost, namerava papež Frančišek priznati globalno segrevanje in ga pripisati človeški dejavnosti in predvsem uporabi fosilnih goriv. Pri ameriških konservativcih in z njimi najmlajšemu Bushu, ki je sicer katolik, je napoved naletela na žolčen odziv. Jeb Bush je tako zatrdil, da nasvetov za svojo ekonomsko politiko ne dobiva od duhovnikov ali kardinalov, Frančišku pa priporočil, da se drži stran od svetovne politike.

Dominikanska republika je za nekaj ur podaljšala rok za registracijo haitijskih delavcev in prebivalcev s haitijskim poreklom. Po sodbi vrhovnega sodišča pred dvema letoma, ki je prebivalcem s haitijskim poreklom odvzela državljanstvo, se je namreč sinoči iztekel rok za ponovno prijavo, s katero so lahko bivši državljani dokazali svoje bivanje v državi pred letom 2011. Zaradi neobstoja osebnih dokumentov mnogim to ni uspelo, kar pomeni, da izgon grozi skoraj pol milijona ljudem, vključno z okoli 300.000 nedokumentiranimi Haitijci, ki so v sosednji Dominikanski republiki podvrženi diskriminaciji in v glavnem opravljajo slabo plačana dela v kmetijstvu.

OSMA

V Panami so protestniki iz staroselskega ljudstva Ngabe-Bugle zablokirali čezkontinentalno avtocesto. Razlog so načrti o gradnji hidroelektričnega jezu, ki bi imel na okolje na območju, kjer živijo, izjemno negativne učinke. Od predsednika Juana Carlosa Varela so zahtevali zagotovilo, da se bo gradnja končala. Cesta je sedaj sproščena, zahteve pa ostajajo.

Gre za še en klasični primer financiranja ogromnih projektov s strani tujih entitet, ki naj bi podpirale vključujoč in trajnostni razvoj, pri čemer pa v realnosti povsem ignorirajo tamkajšnje prebivalce in njihove želje. Investicijski banki, odgovorni za projekt, pa sta tokrat - evropski. Tudi akterji iz razsvetljene Evrope, ki naj bi živela v duhu človekovih pravic, seveda izgubijo svojo solidarnost in razumevanje ter ignorirajo obveze, ko gre za “dobro investicijo”. Staroselske skupnosti bi se morale strinjati že s samim začetkom projekta, do česar pa seveda ni prišlo. Zdaj jim tako grozi poplavljanje najpomembnejših kmetijskih površin.

Primer je sicer že vzela v roke tudi Organizacija združenih narodov, ki je vodila pogajanja med staroselci, predstavniki Paname in tujih bank. Ta proces je bil neuspešen, kar je tudi eden izmed razlogov, zakaj so se Ngabe-Bugle odločili za blokiranje pomembne transportne povezave. V primeru, da predsednik ne sporoči, da se bodo dela na projektu končala, napovedujejo ponovno blokado, tokrat daljšo. Ukrepanje s strani Juana Carosa Varela pa je manj verjetno, saj bi v tem primeru država morala nemški in nizozemski investicijski banki plačati odškodnino, ki se jo ocenjuje na več kot sto milijonov dolarjev.

Gradnja v tem trenutku stoji, ker investitorji niso izvedli pregleda možnih učinkov na okolje. Žal kaže, da je to največ, kar lahko država naredi glede gradnje, ne da bi jo doleteli ogromni stroški, kar najbrž pomeni, da je to največ, kar je pripravljena narediti. Odstraniti s ceste 200 protestnikov je vedno precej lažje kot iz državne blagajne potegniti 130 milijonov.