V današnjem Neuradnem listu se posvečamo odločitvi ustavnega sodišča, ki je zavrgla pobudo sodnikov za oceno ustavnosti predpisov, ki urejajo njihov materialni položaj. Marca lani je Slovensko sodniško društvo skupaj s sedmimi sodniki na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti več določb iz treh zakonov, ki urejajo uvrstitev sodnikov v plačne razrede, njihove dodatke, povračila stroškov ter druge prejemke. Gre za Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Zakon za uravnoteženje javnih financ in 53. člen Zakona o sodniški službi. Pobudniki so trdili, da je plača sodnikov v primerjavi s prejemki funkcionarjev drugih dveh vej oblasti in javnih uslužbencev prenizka – s tem pa da je kršenih več členov ustave, ki zagotavljajo pravno državo, delitev oblasti, enakost pred zakonom in neodvisnost sodnikov.

Funkcionarji vseh treh vej oblasti, torej zakonodajne, izvršilne in sodne, bi morali biti izenačeni, kar naj bi med drugim zagotavljalo enakovrednost teh treh vej oblasti. Poleg tega so prejemki sodnikov pomembni za neodvisnost sodstva, saj dovolj visoka plača v teoriji pomeni manj možnosti za koruptivno delovanje. V Slovenskem sodniškem društvu so trdili, da so primerjalne analize pokazale izrazita nesorazmerja. Upoštevaje osnovno plačo in dodatke prejemajo sodniki v povprečju za sedem do osem plačnih razredov manj v primerjavi z njim primerljivimi funkcionarji drugih dveh vej. Povprečne plače funkcionarjev zakonodajne in izvršilne oblasti so enako visoke kot plače vrhovnih sodnikov svetnikov, ki so med sodniki na najvišjem položaju. Takšno stanje po mnenju pobudnikov pomeni degradacijo sodstva in ustvarjanje neustavnega položaja. 

Ustavno sodišče je pred dvema dnevoma sporočilo, da je s šestimi glasovi proti zavrglo pobudo sodniškega društva, ki po mnenju sodišča ni izkazalo pravnega interesa. Ustavno sodišče je v obrazložitvi pojasnilo, da lahko funkcionar svoje zahteve uveljavlja pri svojem delodajalcu oziroma v delovnem sporu. Šele takrat bi sodniki, ki so vložili pobudo skupaj z društvom, izčrpali vsa pravna sredstva, kar pomeni zadostno podlago za pobudo za oceno ustavnosti. Tudi Slovensko sodniško društvo po mnenju sodišča ne izkazuje pravnega interesa. Izpodbijani predpisi bi morali namreč neposredno posegati v pravice in interese društva. 

Prav tako marca lani je zahtevo za oceno ustavnosti o ureditvi v zvezi s plačnim položajem sodnikov vložil sodni svet. Ustavno sodišče je sporočilo, da bo to zadevo obravnavalo prednostno. Sodniško društvo ob tem obžaluje, da sodišče njihove pobude ni združilo z zahtevo za presojo ustavnosti istih zakonskih določil, ki jo je vložil sodni svet v postopku posameznega sodnika. Poleg tega so odločitev sodišča označili za »pretirano formalistično«.