Britoff Britancev Nič Več

Britoff Britancev Nič Več

Aktualno-politična novica
24. 6. 2016 - 8.00
 / BritOFF

OSMA

Jutranji novičarski pregled začenjamo v Združenih državah Amerike. Vrhovno sodišče je sporočilo, da je  sodba glede ustavnosti izvršnega zakona o emigraciji izenačena. Gre za zakon, ki bi temeljito preuredil obstoječo emigracijsko zakonodajo v ZDA, vendar pa ga je zaradi manjšinske demokratske pozicije v Kongresu predsednik Barack Obama skušal speljati mimo predstavniškega doma. Z omenjenim zakonom bi bila omogočena legalizacija bivanja več kot 11 milijonov nezakonitih priseljencev, saj bi dobili možnost za pridobitev triletnega delovnega dovoljenja. Samo leta 2014 so Združene države deportirale več kot 400.000 ljudi, kar je dobrih 40.000 več kot leto prej. Do izenačitve glasov sodnikov je lahko prišlo zaradi smrti enega od njih letošnjega februarja, obstoječi rezultat pa pomeni, da se predsednikov zakonski predlog ne more začeti izvajati, četudi ni bil zavrnjen.

V Franciji protesti ne popuščajo. Po celotni državi naj bi  po ocenah sindikata CTG protestiralo 200 tisoč ljudi, samo v Parizu naj bi se med včerajšnjim popoldnevom po ocenah policije zbralo 20, po mnenju organizatorjev pa 60 tisoč demonstrantov. V prestolnici je protestniško maso spremljalo dobrih 2.000 policistov, prav tako pa je bila zaradi preteklih izgredov na protestih trasa močno omejena. Pred samim protestom je bilo aretiranih kakšnih sto demonstrantov, skupno je bilo v zadnjih mesecih na protestih zadržanih več kot 1.800 protestnikov in ranjenih več sto policistov. Da so vrste represivnega aparata izčrpane, priča tudi poziv vodilnih izpred nekaj dni, ko so sindikate zaprosili, da naj včerajšnje proteste prestavijo zaradi počitka policije.

Turški predsednik Ređep Tajip Erdogan je v javnem nagovoru državljanom izpostavil možnost referenduma o nadaljevanju priključitvenega procesa Evropski uniji. Ali bo do njega res prišlo, bo pokazala prihodnost, očitno pa je, da aktualni nagovor meri na napete odnose z Unijo. Od njenih državnikov pričakuje sprejem vizumske liberalizacije v zameno za zadržanje beguncev, vendar pa ta na odpravo vizumov ne pristaja, dokler Turčija ne sprejme nekaterih zakonskih sprememb, med drugim tudi sporne ustavne definicije terorizma. O odpiranju novih poglavij priključitvenega procesa bodo evropski politiki razpravljali zadnjega tega meseca.

 

Za konec.  Britanci so ob 70-odstotni volilni udeležbi in refrendumskem izidu 52 proti 48 odstotkov odločili, da Evropsko  unijo zapustijo.

DESETA

Jutranje staroselske novice začenjamo v Hondurasu. Nekdanji častnik in sedanji dezerter posebnih vojaških enot Fusina je pod psevdonimom Rodrigo Cruz angleškemu novičarju The Guardian sporočil, da je kot vodja svoje ekipe dobil v roke seznam imen tistih, ki naj jih vojaki usmrtijo. Usmrtitev enota omenjenega dezerterja sicer ni izvedla, vendar je pomembno dejstvo, da naj bi med imeni bila tudi letošnjega marca ubita Berta Cáceres, aktivistka in predstavnica staroselskega ljudstva Lenca. Cáceres je ena od zaslužnih za organiziran boj za pravice staroselskega ljudstva v regiji, med drugim ji je z ostrim nasprotovanjem uspelo zadržati sporno gradnjo štirih jezov na reki Gualcarque. V zvezi z njenim umorom je bilo pred časom pridržanih več osumljencev, ki so bili neposredno povezani z vojsko ali podjetji, ki sodelujejo pri gradnji jezov.

Skesani dezerter je pri tem še sporočil, da mu je ob neki drugi priložnosti uspelo priti do drugega seznama, na katerem je prav tako prepoznal več imen vodilnih aktivistov iz regije Bajo Aguan. V slednji potekajo ostri boji med veleposestniki, ki gojijo palmove nasade za olje, in lokalnim kmetstvom. Brez pomena tudi ni dejstvo, da je prej omenjeni posebni vojaški odred Fusina lani urilo 300 ameriških marincev, od leta 2010 pa naj bi Združene države represivnemu aparatu Hondurasa posredovale pomoč v višini 200 milijonov. V istem času je v državi pod streli padlo več kot sto borcev za pravice lokalnega prebivalstva, povečano nasilje pa je sledilo državnemu udaru leta 2009.

Nadaljujemo v Avstraliji. Premier Malcom Turnball je predal lastniško dokumentacijo predstavnikom aboriginskega ljudstva Larakia za 55.000 hektarov veliko ozemlje Kenbi. Predaja lastništva predstavlja konec ene daljših pravnih bitk za povrnitev zemljišč prvotnim prebivalcem v državi, pravdanje je namreč trajalo skoraj štiri desetletja. Povrnitev lastništva je že četrta v mesecu dni, vse pa gre razumeti tudi kot rezultat bližajočih se zveznih volitev, ki se imajo zgoditi 2. julija.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness