ob 10.05

Sestanek finančnih ministrov Evropske unije glede uvedbe davka na informacijske korporacije ni prinesel napredka. Proti predlogu so se izrekli finančni ministri Irske, Danske in Švedske, ki so s tem preprečili nadaljevanje sprejemanja tovrstne zakonodaje na ravni EU. Svet osemindvajsetih finančnih ministrov bi namreč moral biti soglasen.

Predlog obdavčitve, ki so ga ministri in ministrice obravnavali, bi prinašal 3-odstotno dajatev za podjetja s svetovnim letnim prometom višjim od 750 milijonov evrov in letnim prometom v EU nad 50 milijonov evrov. Davek bi moralo plačevati okrog 200 podjetij, v proračune držav Evropske unije pa bi se po grobih ocenah nakapljalo 5 evrskih milijard.

Nasprotniki zakona se najbolj bojijo upada inovacij, ki bi ga povzročili davki na visokotehnološka podjetja, kar je seveda povsem iz trte zvito. Švedska finančna ministrica Magdalena Andersson je izrazila mnenje, da zakon temelji na dvomljivi predpostavki, da vrednost teh podjetij ustvarjajo njihovi uporabniki. Mi pa si še naprej upamo kršiti novinarske standarde navidezne objektivnosti in ministrico Andersson opozarjamo, da o tem, da vrednost ustvarjajo uporabniki, ne gre dvomiti.

Bolj zagrizeni državi zagovornici zakona - Francija in Velika Britanija - nameravata podobne davke sprejeti sami, če  konsenz ne bo dosežen na ravni EU. Trenutno predsedujoča osemindvajseterici Avstrija pa poziva, da se dogovor doseže na ravni EU. Svoj predlog podobne zakonodaje pripravlja tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Podoben digitalni davek pa že velja v Avstraliji, kjer sliši na ime davek na preusmerjene dobičke. Podjetja z globalnim letnim prometom nad milijardo avstralskih dolarjev in nad petdesetmilijonskim letnim prometom v Avstraliji morajo državi izkašljati 40 odstotkov dobička, ustvarjenega v Avstraliji. O nazadovanju nazaj v bakreno dobo iz Avstralije še ne poročajo.

ob 8.05

Nemška policija je opravila preiskavo na sedežu denarnega sklada BlackRock, ki je eden izmed največjih svetu. Črno skalovje namreč operira z več kot 5,6 triljardami evrov premoženja, kar znaša več kot bruto domači proizvod tretjega največjega svetovnega gospodarstva. Policija preiskuje škandal iz leta 2016, ko je več nemških finančnih institucij začelo zlorabljati zakonsko luknjo dvojnega lastništva delnic. Tako sta obe lastnici lahko uveljavljali davčne popuste, čeprav nista bili obe upravičeni do njih.

Županja poljske prestolnice Varšave Hanna Gronkiewicz-Waltz je prepovedala nacionalistični shod ob stoletnici poljske neodvisnosti, načrtovan za to nedeljo. Kot razlog je navedla možnost nasilja in izrazov sovraštva. Shod namreč organizirajo skrajno desne skupine, lansko leto pa je ob podobnem shodu prišlo do konfrontacije s protiprotestniki. Nekatere skupine organizatorice so že napovedale, da se prepovedi ne bodo držale.

Ameriška zvezna država Michigan je izglasovala zakon, ki dovoljuje uporabo marihuane v rekreativne namene. S tem je postala deseta država v Združenih državah, ki to dovoljujejo, čeprav je uporaba marihuane po zveznem zakonu nelegalna.

V Pakistanu je bila iz zapora izpuščena Asia Bibi, kristjanka in delavka na kmetiji, ki jo je pred tednom dni višje sodišče oprostilo smrtne kazni zaradi blasfemije. Te je bila obtožena, ker je pila vodo iz vodnjaka, iz katerega so zajemale muslimanke, s čimer naj bi ga kontaminirala in užalila Mohameda. Odločitev višjega sodišča je sprožila proteste po celi državi, ki zahtevajo njeno obsodbo, nekateri pa tudi pozivajo k uboju sodnikov. Dva politika, ki sta se javno zavzela za Bibi in kritizirala zakone o blasfemiji, sta bila že umorjena. Bibijin odvetnik je iz države odpotoval prejšnji teden, iščoč azil na Nizozemskem, potem ko je tudi on prejel grožnje s smrtjo. Bibijina družina trenutno živi v stalnem skrivanju. Čeprav njen mož poziva zahodne države, naj jim ponudijo azil, pa ona morda ne bo mogla zapustiti države, saj je islamistični odvetnik na sodišče že vložil peticijo za revizijo sodbe.