Zmagovalec predsedniških volitev na Češkem je dosedanji predsednik Miloš Zeman. V drugem krogu je tesno premagal Jiřía Drahoša z rezultatom 51.5 % proti 48.5 %. Predsedniška bitka na Češkem je potekala v podobni dinamiki kot lanske v Avstriji, saj sta se v drugem krogu soočila desno populistična in levo liberalna kandidata. Zeman velja za desnega populista in je znan po svojih evroskeptičnih  in antimigrantskih stališčih. Drahoš je na drugi strani zagovarjal tesnejšo integracijo Češke v Evropsko Unijo in NATO.

Zemanova prva naloga v drugem mandatu bo doseči oblikovanje nove vlade. Zmagovalec nedavnih parlamentarnih volitev, milijarder Andrej Babiš, je namreč prejšnji teden odstopil od mandata za sestavo vlade, potem ko njegova vladna ekipa ni dobila podpore v parlamentu. Za Babiša je Zemanova izvolitev dvorezen meč. Zeman je Babišev podpornik, in je napovedal, da mu bo še enkrat podelil mandat. Po drugi strani pa Zeman želi, da bi Babiš vstopil v koalicijo s skrajno desno stranko Svobode in neposredne demokracije, kar pa je Babiševa stranka Akcija nezadovoljnih državljanov – zaradi skrajno desnih stališč prve – do sedaj zavračala. Voditelj  stranke Svobode in neposredne demokracije, japonsko-češki podjetnik Tomio Okamura, je bil v predsedniških volitvah največji Zemanov podpornik in se mu je včeraj pridružil na govorniškem odru ob proslavljanju razglasitve rezultatov volitev.

Saudijski princ Alwaleed bin Talal, ki so ga saudijske oblasti – skupaj s še številnimi princi in nekdanjimi visokimi vladnimi uslužbenci – priprle lanskega novembra, se je z vlado pogodil glede obtožb, ki so ga bremenile korupcije in nezakonitega izvora premoženja. Princ Alwaleed velja za enega najbogatejših ljudi na svetu in je največji delničar banke Citgroup. Poleg tega je za Rupertom Murdochom drugi največji delničar medijskih konglomeratov, 21st Century Fox in News Corp, ki jih obvladuje Murdoch. Pred odhodom na prostost je novinarski agenciji Reuter razkazal apartma v hotelu  Ritz-Carlton v Riadu, kjer je bil pridržan nekaj več kot dva meseca. V intervjuju, ki si ga lahko v celoti preberete v povezavi, je povedal, da je prišel do dogovora z vlado, ki proti njemu ne bo sprožila nobenega sodnega postopka. Kaj natančno bi naj ta dogovor vseboval, ni povedal, je pa zagotovil, da bo še naprej lastninsko obvladoval svoje podjetje Kingdom Holding. Princ Mutaib bin Abdullah, sin prejšnjega kralja in poleg Alwaleeda najvidnejši izmed lani priprtih princev, je za svojo svobodo tedaj plačal 800 milijonov evrov ali okroglo milijardo ameriških dolarjev.

Špansko ustavno sodišče je razsodilo, da mora nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, če želi ponovno voditi regionalno vlado v Barceloni, priti osebno na sejo katalonskega parlamenta, na kateri bo prisegla njegova vlada. Separatistične stranke v katalonskem parlamentu želijo na čelo katalonske vlade ponovno izvoliti Puigdemonta, ki bi jo ta vodil preko video povezave iz Bruslja, kamor se je umaknil, da bi se izognil obtožnici španske vlade, ki ga zaradi organizacije lanskega referenduma o neodvisnosti krivi upora in hujskanja protu ustavnemu redu.

Afganistanski talibani so prevzeli odgovornost za včerajšnji bombni napad v središču Kabula. Gre za najbolj smrtonosen napad od maja lani. Zahteval je 95 življenj, več kot 150 ljudi pa je bilo ranjenih. Kabul je bil pred enim tednom priča še enemu hujšemu napadu. V napadu in nato obleganju hotela Intercontinental je umrlo 22 ljudi, boji med talibani in varnostnimi silami afganistanske vlade v središču Kabula pa so trajali kar trinajst ur. Talibani trenutno nadzorujejo ali preprečujejo vladni nadzor nad 40-imi odstotki ozemlja države. Zaradi slabšanja varnostne situacije v Afganistanu je ameriški predsednik državo, v kateri ZDA bojujejo najdaljšo vojno v svoji zgodovini, poslal dodatnih 3000 vojakov, s čimer se je uradno število ameriških sil dvignilo na štirinajst tisoč.