BritOFF elektronskih smetišč

BritOFF elektronskih smetišč

Aktualno-politična novica
26. 4. 2018 - 10.05
 / BritOFF

10:05

Pozdravljeni v četrtkovem tehnološkem Britoffu. Danes se bomo posvetili neslavnemu zaključku življenjske dobe gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Zavržena elektronika iz Evropske unije gre namreč velikokrat umreti v države Zahodne Afrike.

Univerza Združenih narodov in Koordinacijski center Baselske konvencije za Afriko sta prejšnji teden objavili študijo rabljenih elektronskih naprav, ki prihajajo v Nigerijo preko dveh največjih pristanišč v Lagosu. V letih 2015 in 2016 je bilo v to državo uvoženih 66 tisoč ton rabljenih elektronskih naprav, od katerih pa je bila vsaj petina nedelujočih, torej elektronski odpadki. Gre večinoma za zaslone, hladilnike, klimatske naprave, pametne telefone, procesorje in fotokopirne stroje.

Izvoz elektronskih odpadkov v Nigerijo od leta 2002 prepoveduje Baselska konvencija in tudi evropska uredba o izvozu nevarnih odpadkov iz leta 2006. Nadzor nad spoštovanjem prepovedi, ki ga evropska uredba sicer zapoveduje, pa je slab tako v evropskih kot v nigerijskih pristaniščih. Prav tako so za kršitve zagrožene zgolj nizke denarne kazni. 70 odstotkov rabljenih elektronskih naprav v Nigerijo prispe naloženih v rabljena vozila na tovornih ladjah, večinoma iz Nemčije, Velike Britanije in Belgije. Tovor, ki je naložen kar v rabljene avtomobile in tovornjake, namreč nima svojih deklaracij in uvozne dokumentacije. Zgolj 30 odstotkov rabljene elektronike je v Lagos pripeljane v ladijskih zabojnikih, dokumentacija pa je tudi v tem primeru praviloma pomanjkljiva ali zavajujoča. Evropskih rabljenih naprav je v zabojnikih zgolj 30 odstotkov, preostanek enakovredno odpade na Kitajsko in Združene države Amerike.

V zaledju Lagosa se sicer nahaja obsežna industrija prenavljanja delujoče rabljene elektronike, ki je namenjena za domačo prodajo. Problem predstavlja najmanj petina uvoženih nedelujočih naprav, ki neredko pristanejo odvržene na smetiščih ali v zažigalnicah brez ustrezne zaščite pred strupenimi izpusti. Zavržena elektronika namreč vsebuje številne zdravju škodljive snovi, kot so živo srebro, kadmij in svinec.

Po ugotovitvah raziskovalcev, ki so preverili okoli 200 zabojnikov in 2000 vozil, je kar polovica od 6 tisoč ton uvoženih LCD-zaslonov nedelujočih in nepopravljivih. Drugo največjo kategorijo odpadkov predstavljajo zasloni s katodno cevjo, ki jih je Nigerija sicer povsem prepovedala uvažati, prihajajo pa večinoma iz Kitajske. Zdravstveno tveganje predstavlja tudi več kot 3 tisoč ton nedelujočih hladilnikov in klimatskih naprav, v katerih se nahajajo za ozonsko plast nevarni freoni.

Problem izvažanja elektronskih odpadkov v Zahodno Afriko sicer ni nov. Sekretariat Baselske konvencije je že leta 2012 izdal poročilo, da letno v pet zahodnoafriških držav vstopi okoli 250 tisoč ton elektronskih odpadkov. V Gani, Beninu in Slonokoščeni obali je delež pokvarjenih naprav znašal med 30 in 50 odstotki vsega uvoza elektronike.

Raziskovalci letošnje študije so kot rešitev predlagali uvedbo mednarodnega certifikata, ki bi zagotavljal, da je elektronska naprava v delujočem stanju in bi postal obvezen del tovorne dokumentacije. Tovor brez ustreznega certifikata bi morala pristanišča posledično zavrniti. International Solid Waste Association pa ugotavlja, da se je globalno število elektronskih odpadkov v zadnjih dveh letih povečalo za 8 odstotkov. Zgolj ena petina pa je bila recikliranih.

8:05

Armenski premier Karen Karapetjan je po ponovnih protestih v Erevanu napovedal razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Opozicijskega voditelja Nikola Pačinjana je obtožil, da do včeraj napovedanih pogajanj ni prišlo zaradi domnevnih enostranskih zahtev opozicije. Karapetjan je premiera in nekdanjega desetletnega predsednika Armenije Serža Sarkisjana nasledil v ponedeljek. Sarkisjan je kot premier zaradi obtožb korupcije in kopičenja oblasti odstopil po množičnih protestih proti njegovemu imenovanju minuli konec tedna. Decembra 2015 je bila na spornem referendumu namreč potrjena ustavna sprememba, ki je večino pooblastil prenesla s predsednika na premiera, v začetku aprila pa je Sarkisjanu potekel zadnji dovoljeni predsedniški mandat.

Okoli 6 tisoč pripadnikov Južnoafriške zveze sindikatov SAFTU je v Johannesburgu in večjih mestih protestiralo proti napovedani minimalni plači 20 randov na uro oziroma približno en evro trideset centov, ki naj bi stopila v veljavo z majem. Sindikalisti so prav tako nasprotovali predvidenim spremembam stavkovne zakonodaje. Ministrstvo za delo bi stavke lahko namreč prepovedalo, nadzorovalo pa bi tudi glasovanje vseh delavcev glede morebitne odločitve za stavko. Vlada Cyrila Ramaphose, ki je spremembe odobrila novembra lani, naj bi domnevno v pogajanja vključila zgolj največjo sindikalno zvezo COSATU, parlamentarno zaveznico vladajočega Afriškega narodnega kongresa. SAFTU združuje približno 30 sindikatov in predstavlja okoli 800 tisoč delavcev, večinoma iz rudarske in kovinarske industrije. COSATU, ki protesta ni podprl, pa predstavlja večinoma delavce iz javnega sektorja.

V Turčiji je bilo na več let zaporne kazni obsojenih 17 novinarjev najstarejšega turškega neodvisnega časopisa Cumhuriyet. Obtožnica jih bremeni domnevnega podpiranja terorističnih združb, kamor vlada uvršča Kurdsko delavsko stranko, Revolucionarno ljudsko osvobodilno fronto in organizacije pod vodstvom Fethullaha Gülena. Odločitev sodišča sta že obsodili nevladni organizaciji Amnesty International in Novinarji brez meja. Ob turško nespoštovanje človekovih pravic se je prejšnji torek obregnila tudi Evropska komisija. V letnem poročilu o napredku Turčije za pridobitev članstva EU je namreč vlado predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pozvala, naj nemudoma ukine izredno stanje, razglašeno leta 2016 po neuspešnem državnem udaru. Izredno stanje, dosedaj podaljšano že sedemkrat, namreč močno omejuje svobodo izražanja, združevanja in medijev.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness