7.00

200 policistov je vstopilo v poslopje nemške federacije sindikatov UDB v Berlinu z namenom odstranitve 20-ih beguncev, ki so bili nastanjeni v prostorih zadnja dva tedna. Večina beguncev se je priklenila na ograjo stopnišča, ob njih je bilo pol ducata podpornikov, a sindikalisti, ki so policiste pozvali k evakuaciji beguncev so vztrajali, navajamo: “imeli smo vas za prijatelje, sedaj vas imamo za okupatorje” in v izjavi za javnost dodali: “begunci očitno popolnoma napačno razumejo vlogo Federecije nemških sindikatov, kot da gre za stičišče OZN in zvezne vlade”. Omenjeni begunci so od sindikata zahtevali pridobitev zaposlitve in ureditev statusa. Evakuacija je sicer potekala mirno.

Nemir pa je v konzervativni del javnosti vnesel reintgracijski program za odvisnike v Essnu, ki se zgleduje po amsterdamskem primeru. Brezdomni odvisniki bodo za evro in 25 centov na uro pometali ulice, dobili topli obrok, tri piva in paket cigaret. Nasprotujoči trdijo, da marginalizirani ne potrebujejo slabo plačanega dela temveč zdravljenje, zagovorniki pravijo, da morajo strukturirat dnevna opravila in ta program jim to tudi zagotavlja.     

V Romuniji se začenja uradni del kampanje za novega predsednika države, a slaba popotnica za kandidata Victorja Ponto, aktualnega premiera, je razkritje o podkupninah, ki naj bi jih Microsoft ponudil kopici politikom, večinoma tesnih prijateljev Ponte, pred desetletjem zavoljo pridobitve dobrega biznisa. O naporih Sarkozya za ponovni naskok na predsedniško mesto Francije pa prihodnjo uro.

8.00

Tekmec ta čas najbolj nepriljubljenemu predsedniku v Evropi Francoisu Hollandu, ki ga podpira le še eden od desetih državljanov Francije, bo na predsedniških volitvah leta 2017 najverjetneje nekdanji predsednik in v drugem naskoku na predsedniški stolček neuspešni Nicolas Sarkozy. Seveda bosta oba še pred tem potrebovala podporo svojih strank, Socialistične stranke in Unije za ljudsko gibanje.

Hollande bo imel težave vsled nepriljubljenosti, pa tudi izneveri principom leve politike, Sarkozy zaradi kopice težav z sodnimi mlini, ki preiskujejo njegovo vpletenost v koruptivne finančne, tudi orožarske škandale. A, da si Sarkozy zagotovi podporo, mora še prej konsolidirati moč v lastni stranki. Tako je ta teden napovedal kandidaturo za predsedujočega Uniji za ljudsko gibanje, da s tem pridobi vsaj nekaj prednosti pred nekdanjim premierom, ki je že prav tako napovedal kandidaturo za predsednika države Alainom Juppejem, sicer ljubljenčkom v javnosti še vedno spoštovanega bivšega predsednika Jacquesa Chiraca.

Na kaj stavi Sarkozy? Ker širša javnost tokrat ne šteje, le članstvo v stranki je pomembno, Sarkozy prevrača pretekle ideje. Če je še kot predsednik sam zagotovil, da je pridobivanje plina s procesom hidravličnega frakturiranja v Franciji prepovedano, sedaj bogatemu članstvu v stranki prikimava, češ, da gre za pomemben in donosen posel prihodnosti, predvsem v Alzaciji.

A biznis ni vse, so tudi osebni stiki in karakteristike. Chirac nikdar ni skrival gneva do Sarkozya, tudi slednji ni gojil pretiranega spoštovanja do ostarelega bivšega predsednika. Chirac je pohitel in že podprl Juppeja za predsedniškega kandidata, a Sarkozy je le očaral Bernadette, soprogo Jacqua, ki je takoj po izjavi moža hitela medijem razlagati, da je Juppe dolgočasen in hladen, Sarkozy energičen in sposoben privlačnosti, zato pa tudi boljši kandidat za predsednika države. Nek politični analitik se je pošalil, da morda v mlajšem in prešuštnem Sarkozyu vidi odsev svojega moža. Nekoč je namreč njegove skoke čez plot pojasnila s pretirano energijo in dejstvom, da je sposoben očarati. Ali bo Sarkozy vnovič sposoben očarati večji del prebivalstva pa bo jasno čez 3 leta, še prej pa mora članstvo v stranki prepričati, da so koruptivne obtožbe le plod napada političnih nasprotnikov.