SEDMA

Pred sinočnjim ksenofobnim shodom nemškega anti-muslimanskega gibanja Pegida v Lepizigu se je na spletu pojavila zanimiva slika njihovega vodje. Gre za 41 letnega mesarjevega sina iz Dresdna, ki sliši na ime Lutz Bachmann. Po obisku pri frizerju je namreč na svojem facebook profilu objavil sliko s hitlerjansko pričesko in za firerja značilnimi brčicami. Poleg tega je časopis Bild, ki je fotografijo objavil na svoji naslovnici, razkril tudi vsebino njegovega zasebnega spletnega pogovora,  katerem je imigrante označil za živali in smetje. Pegida je kmalu po objavi sporočila, da je Bachmann odstopil in da gre njihovo gibanje kljub vsemu dalje.

Ukrajinski predsednik, ali kot je bil znan, preden mu je bila namenjena politična kariera, čokoladni kralj, je zopet zarobantil proti Rusiji. V tokratni izdaji je Rusijo, ki navedbe že ves čas zanika, obtožil, da ima v njegovi državi 9000 članov vojaškega osebja in 500 oklepnikov. Rusijo je ob tem pozval, naj svoje enote umakne iz Ukrajine in upošteva načrt za dosego miru na vzhodu države, kjer divjajo spopadi med ukrajisko vojsko in proruskimi uporniki.

V Jemnu se je vendarle razrešila situacija s Hutijevskim obleganjem predsedniške palače in predsednikovega doma. Uporna šiitska skupina, ki si želi več besede pri odločanju v državi in se je odločila to doseči po vojaški poti, je dosegla, da se je predsednik Abed Mansour Hadi odpovedal velikemu delu svojih moči. Predsednik tako ne bo več imel možnosti imenovanja celotne vlade in samostojnega izvršnega odločanja. Na drugi strani so Hutiji obljubili, da bodo prekinili obleganje predsednikovega doma, se umaknili iz vseh zasedenih vladnih in vojaških stavb ter izpustili pred kratkim ugrabljenega predsednikovega pomočnika.

OSMA

Organizacija z imenom Zveza žensk latinske Amerike je podelila svoje priznanje Ženska leta. Letos je to pripadlo perujski aktivistki Acuñi de Chaupe. Priznanje si je zaslužila s svojim pogumom in vztrajnostjo v boju proti multinacionalnemu rudarskemu podjetju  Yanacocha, ki se je vlekel več let, in v lanskem decembru končno dosegel svoj epilog.

Acuña de Chaupe od leta 1994 živi na posesti v Modri laguni. To je ena izmed lokacij, ki naj bi bile uporabljene v rudarskemu projektu Congo, s katerim bi, v primeru, da bi jim ga uspelo dejansko izvesti, organizacija pridobila velike količine zlata in bakra. Zaradi številnih protestov se je projekt na neki točki ustavil, a šele po tem, ko sta bili dve laguni v pripravah že uničeni. Drugi dve, vključeni v načrt, vključno z Modro laguno, pa sta bili mišljeni za odlaganje odpadkov, ki bi nastali pri izkopavanju in drugih dejavnostih podjetja.

Leta 1996, dve leti po priselitvi družine, je podjetje Yanacocha začelo z izvajanjem načrtovanih priprav, in kmalu so se znašli v konfliktu. Ta se je izostril v zadnjih letih, saj je po letih prepričevanja družine, naj zapusti svoj dom, Yanacocha v proces vključila tudi policijo in zasebna varnostna podjetja. Ta so tako že dolgo aktivni člen v procesu ustrahovanja, nasilja in obrekovanja, ki naj bi lokalne prebivalce prepričali, da se odstranijo s posesti, katerih lastniki so, in omogočijo kovanje dobičkov podjetju. Glavni motiv vodje odpora projektu, Acune de Chaupe, je po njenih besedah predvsem vezan na okolje. Sama pravi, da dejstvo, da je revna in nepismena ne pomeni, da ne razume ogromnega pomena jezer, ki se nahajajo v bližini. Ta so namreč vir sveže in, vsaj zaenkrat, čiste vode za njeno in druge družine ter njihove živali.

Podjetje Yanacocha je tudi vložilo tožbo proti družini, in sicer zaradi prilaščanja ozemlja. To je prišlo tako daleč, da je bila družina lanskega avgusta najprej dejansko obsojena in sicer na dve leti pogojne zaporniške kazni ter plačilo dva tisoč ameriških dolarjev za povrnitev škode, ki da jo je utrpelo podjetje v tem času. V odziv tej bizarni tožbi se je družina de Chaupe, z Acuno na čelu in s podporo mednarodnih organizacij za varstvo človekovih pravic, pritožila in s peticijo, ki je sledila, zbrala skoraj 117 tisoč podpisov podpore. Decembra se je sodišče odločilo za oprostilno sodbo in tako  omogočilo, da družina ostane na svoji posesti in nadaljuje s kmetovanjem. Vprašanje sicer je, kakšen vpliv bo okoliško delovanje podjetja, ki je območje namenilo odlaganju odpadkov, imelo na njihovo življenje. Kljub temu je oprostilna sodba zdaj pomemben precedens in predvsem navdih in upanje za druge podobne boje v regiji.