Deseta - Surovine

Tokrat o sporu, ki se je ta teden razplamtel med Združenimi državami Amerike in Kanado glede kanadskega lesa. Ameriško trgovinsko ministrstvo je v ponedeljek napovedalo uvedbo carin na kanadski les. Združene države severno sosedo obtožujejo subvencioniranja svojih lesarskih podjetij in dampinga [izg. dAmpinga]. Carine se nanašajo na mehkejše vrste lesa, večinoma iglavce, ki se največ uporabljajo v gradbeništvu. Ameriški predsednik Donald Trump je trgovinski spor, ki je za tako veliko gospodarstvo, kot je ameriško, relativno obrobnega pomena, izkoristil tudi, da pokaže svoje patriotske in antiglobalistične barve. A ZDA in Kanada se glede uvoza kanadskega les prepirata že več kot sto let, pri čemer ima trenutni spor korenine v začetku osemdesetih let.

Za Kanado ima lesarska industrija velik pomen. Zaposluje okoli pol milijona ljudi in predstavlja okoli 1,3 odstotka kanadskega bruto domačega proizvoda. Večina lesa je namenjena izvozu, od tega okoli 70 odstotkov pripade južni sosedi. Združene države Amerike, kjer je pogosta gradnja hiš s lesenim ogrodjem, ne morejo pokriti vseh svojih potreb po lesu, zato je uvoz nujen. Eden redkih domačih glasov opozicije uvedbi carin je tako Ameriško združenje gradbenikov hiš.

Precej bolj glasna je seveda opozicija kanadske vlade, ki nasprotuje ameriški obtožbi, da zvezna in provincialne vlade subvencionirajo domačo lesno industrijo. Spor izvira iz razlike v lastništvu gozdov v Kanadi in ZDA. V Ameriki so gozdovi v precejšnji meri v zasebni lasti. Lastniki gozdov na dražbah prodajajo pravice za sečnjo gozdarskim podjetjem. V Kanadi z gozdovi upravljajo državne oblasti na zvezni in provincialni ravni. Pravice za sečnjo oblasti prodajajo zasebnim podjetjem v dolgoročnih pogodbah, ki so vezane na količino posekanega lesa. Ameriška stran obtožuje kanadske oblasti, da pri prodaji pravic zaračunavajo premajhne zneske, s čimer subvencionirajo domačo lesno industrijo.

Na kanadski strani je zgodba nekoliko bolj zapletena. Kar 89 odstotkov vse zemlje v Kanadi je v de facto državni lasti. Pravno sicer država zgolj upravlja z zemljo v imenu monarha, torej kraljice, ki pa zemlje ne more prodati ali vplivati na odločitve o upravljanju. S približno polovico teh tako imenovanih kronskih ozemelj upravlja zvezna vlada, druga polovica pa je pod jurisdikcijo posameznih provinc. Velika večina zveznih ozemelj se nahaja na severnih teritorijih, ki obsegajo predvsem tajgo in arktična območja. Ozemlja, s katerimi upravljajo province, so v večji meri pokrita z gozdom in zato z ekonomskega stališča precej bolj zanimiva. V Britanski Kolumbiji, ki je najpomembnejša izvoznica lesa in v sedišču tokratnega spora, provincialne oblasti upravljajo s kar 94 odstotki ozemlja. Ker koncesije za sečnjo province določajo vsaka po svoje, ameriške carine variirajo od province do province. V Britanski Kolumbiji bodo na primer višje od 20 odstotkov, v nekaterih primerih pa bodo carine zgolj 3-odstotne.

V zadnjih 35 letih se je razvil predvidljiv vzorec trgovinskih sporov. Ameriška gozdarska in lesarska podjetja s pritožbami pri oblasteh v Washingtonu dosežejo, da ameriška vlada uvede določene carine na kanadski les. Kanada se nato pritoži pred mednarodnimi organizacijami. Danes sta to Mednarodna trgovinska organizacija in tribunal za spore, ki deluje v okviru severnoameriškega prostotrgovinskega dogovora NAFTA. Kanada je do sedaj vse tožbe dobila. Spor se nato reši z dogovorom, ki največkrat vsebuje vrnitev pobranih carin Kanadi in dogovor o minimalnih cenah pravic za gozdarske koncesije.

Danes smo priča že petemu krogu tega trgovinskega spora. Zadnji sporazum sta sklenila ameriški predsednik Bush in kanadski premier Harper leta 2006. Dogovor je bil takrat sklenjen za dobo sedmih let, z možnostjo podaljšanja za dve leti, kar se je leta 2012 tudi zgodilo. Sporazum se je tako iztekel leta 2015, ko se je trgovina z lesom povsem odprla, čemur so sledile pritožbe ameriških predelovalcev lesa. Njihovo zamero pa danes še podžiga dejstvo, da kanadska lesna podjetja v zadnjih letih prevzemajo vse več obratov na južni strani meje. Več največjih kanadskih lesnopredelovalnih podjetij ima na primer več žag v Združenih državah kot pa v Kanadi. S tem pa spor dobiva še bolj patriotski pridih.

Osma - Jutranje novice

Jutranji pregled novic začenjamo v Amerikah. Najprej v Združenih državah. Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil svoj načrt za reformo davčnega sistema. Obsega zmanjšanje stopenj in števila razredov za davek na osebne dohodke. Predlaga tri davčne razrede, pri čemer bi se najvišja davčna stopnja spustila z 39,5 na 35 odstotkov. Poleg tega Trump predlaga znižanje davka na dobiček s 35 na 15 odstotkov in odpravo davka na dediščino. Če bo reforma sprejeta, bo to pomenilo največjo spremembo ameriškega davčnega sistema po Reaganovi reformi leta 1986.

Nadaljujemo nekoliko južneje, v Venezueli. Vlada te države je napovedala, da bo zapustila Organizacijo ameriških držav. Članice te organizacije so vse države obeh ameriških celin z izjemo Kube. Odločitev za izstop iz organizacije je prišla po tem, ko so države članice včeraj izglasovale sklic izrednega srečanja zaradi razmer v Venezueli. Venezuela organizacijo krivi poseganja v njeno suverenost, pri tem pa še posebno cilja na Washington, ki ga obtožuje spodbujanja protivladnih protestov.

Kratki jutranji pregled novic pa zaključujemo doma, kjer se je Državni svet uprl Državnemu zboru. Svet je izglasoval veto na dva vladna zakona. Na predlog interesne skupine lokalnih interesov so svetniki izglasovali odložilni veto na zakon o drugem tiru, zavrnili pa so tudi včeraj sprejeti zakon o vajeništvu.