Ob 10-ih - tehnološke novice

Po preteklem tednu, ko je bila med drugim v vojaški operaciji prvikrat uporabljena ameriška “Mati vseh bomb”, se znova vračamo k tehnološkim novicam.

Začenjamo na Kitajskem, kjer varstvu zasebnosti že dolgo namenjajo veliko pozornosti. Predstavljen je bil osnutek zakona, ki velikim korporacijam, kot sta Google ali Facebook, prepoveduje vsakršno posredovanje informacij o njihovih uporabnikih brez dovoljenja uporabnikov in vlade. Zakon bo v primeru njegovega sprejetja veljal za vsako podjetje, ki prenaša več kot en terabajt podatkov ali pa poseduje podatke več kot 500 tisočih uporabnikov. Vsako spletno podjetje, ki bo padlo v katero od omenjenih kategorij, naj bi tako prestalo tudi letno oceno varnosti s strani vlade. Zakon pa med drugim prepoveduje tudi vsakršen prenos ekonomskih, znanstvenih in tehnoloških podatkov iz države, v kolikor kitajska vlada določi, da prenos iz države ogroža varnostni ali javni interes. Kitajska je sicer v preteklosti svojo skrb za nadzor spleta že izkazala z vzpostavitvijo lastnega državnega požarnega zidu, z zaostritvijo pogojev za tuja spletna podjetja ter z vzpostavitvijo močnega nadzora spletne komunikacije.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa je opustila svoje načrte glede menjave vojaške letalske opreme. Ameriško ministrstvo za obrambo je namreč napovedalo, da opušča načrte za nakup novih letal F-35 ter je s korporacijo Lockheed Martin sklenilo posel, ki zadeva obnovo vsaj 300-ih letal F-16. Velika vojaška letalska korporacija, ki zaposluje skoraj 100 tisoč oseb, bo tako življenjsko dobo dotrajanih lovcev podaljšala vsaj do leta 2048.

Novica o prometu nekoliko bližje površini Zemlje prihaja s strani podjetja Apple, ki mu je kalifornijski urad za promet podelil dovoljenje za testiranje samovozečih avtomobilov. Projekt avtonomnih osebnih vozil, ki jih podjetje razvija že od leta 2014, bo tako v bližnji prihodnosti prešel do faze prvih poskusov opreme na terenu. Apple se s tem premika korak bližje ostalim aktivnim konkurentom na področju razvoja avtonomnih osebnih vozil, kot so Tesla, Volvo, Google, BMW, Toyota in številni drugi. Večina podjetij predstavitve samovozečih avtomobilov širši javnosti načrtuje že v začetku naslednjega desetletja.

Pri Googlu pa, kot kaže, še vedno vozijo moški. Ministrstvo za delo je Google obtožilo sistematično neenakega plačevanja žensk, zaposlenih v podjetju. Obtožbe so sledile tri mesece po tožbi Ministrstva proti Googlu, ki jo je prvo vložilo, ker slednji ni želel predati podatkov za revizijo plač zaposlenih. Nepripravljenost za sodelovanje je podjetje takrat utemeljilo s sklicevanjem na varovanje zasebnosti.

Ob 8-ih

Na brazilskem vrhovnem sodišču poteka preiskava skoraj stotih politikov, ki so osumljeni sodelovanja v trenutno največji korupcijski aferi v državi. Politiki so obtoženi prejemanja podkupnin s strani državnega naftnega podjetja Petrobras. Veriga podkupnin je povezana z brazilskim podjetjem Odebrecht, ki je že spoznano kot krivo zaradi izvajanja mednarodnih podkupnin. 77 zaposlenih v podjetju je med pričanjem priznalo izplačevanje podkupnin v višini več milijonov dolarjev, med drugim pa so izpostavili tudi seznam vpletenih politikov.

V Keniji so potekala pogajanja s Savdsko Arabijo. Tja naj bi v bodoče odšlo dodatnih 100 tisoč kenijskih delavcev. Pogajanja naj bi med drugim zajemala tudi vključitev srednje kvalificiranih delavcev in predvsem izboljšanje delovnih pogojev kenijskih delavcev v Savdski Arabiji. Slabi življenjski in delavni pogoji tujih nizko kvalificiranih delavcev v Savdski Arabiji namreč predstavljajo že dolgo pereč problem.

Rusija se že pripravlja na svetovno nogometno prvenstvo, ki ga bo gostila v naslednjem letu. Sprejela je poostrene zakonske ukrepe, s katerimi bo lažje krotila tuje nogometne huligane. Z novimi pooblastili bodo nogometnim navijačem, ki so bili v preteklosti že obsojeni za navijaško nasilje in izgrede, preprečili vstop v državo. Poleg tega bodo lahko oblasti za največ 15 dni brez sojenja priprle tuje navijače, ki bodo kršili javni mir, po prestanem priporu pa bodo te pregnali iz države. Tujim navijačem bo v primeru izvajanja neredov izdana tudi kazen v višini 660 evrov in sedemletna prepoved udeležbe vseh športnih dogodkov v državi.

Na ulicah Istanbula se je več tisoč protestnikov zbralo v znak nasprotovanja nedeljskemu referendumu o povečanju pooblastil turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Turški nacionalni varnostni svet pa je včeraj predlagal podaljšanje stanja izrednih razmer za nadaljnje tri mesece. Turčija je izredne razmere razglasila po lanskemu poskusu državnega udara v juliju, z 20. aprilom pa bo ta razglasitev potekla.

V Srbiji so naznanili rezultate ponovljenih predsedniških volitev, ki so potekale v treh mestih. Ponovitev volitev izpred dobrih dveh tednov je sledila zaradi napak v izvedbi, kot je to označila državna volilna komisija. Politično-promocijski spektakel je tako zadeval le dobrih 3000 volilcev, ki so v večini še vedno volili za novoizvoljenega predsednika Aleksandra Vučića. Tako v Leskovacu kot Trsteniku je krepko večino glasov prejel Vučić, medtem ko je bila občutnejše spremenjena statistika glasov le v Novem Sadu, kjer je za Vučića volilo dobrih 20 odstotkov volilcev.