Ob 7.00:

V Istanbulu se je razstrelila samomorilska napadalka. V napadu, ki se je zgodil ob policijski postaji v starem mestnem jedru, je poleg razstreljene napadalke kasneje umrl eden od dveh ranjenih policistov. Drugi jo je odnesel z lažjimi poškodbami.

Medtem z zasedanja Združenja ameriških astronomov iz Seattla sporočajo, da so poleg druge zvezde odkrili planeta, ki naj bi bila v razmerju z dosedanjimi odkritji najbolj podobna Zemlji. Planeta, ki se nahajata v za življenje ugodni coni znotraj svojega ozvezdja, naj bi bila le malo večja od Zemlje. Strokovnjaki iz centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian si kljub visoki verjetnosti sicer ne upajo trditi, da sta krogli tudi dejansko poseljeni. Prvi planet Kepler-438b naj bi imel sedemdeset, drugi, Kepler-442b, pa 97sedemindevetdesetodstotno možnost za življenje. Združeni narodi so že sklicali zasedanje, na katerem bodo v odsotnosti Izraela razpravljali o tem, ali naj na najdeni krogli pošlje presežek – to je celoto – judovskega prebivalstva.

Združene države Amerike pa kljub ukvarjanju z zunajzemeljskim niso odnehale s politiko tega sveta. Poročajo nam, da naj bi Kuba že izpustila nekatere od 53 ljudi, ki so jih Združene države smatrale za politične zapornike. Dogovor o izpustitvi je bil sprejet prejšnji mesec, ko sta ZDA in Kuba ponovno vzpostavili 54 let suspendirane stike.

Ob 8.00:

Islandija namerava umakniti svojo prošnjo za vstop v Evropsko unijo. Premier Sigmundur Davíð Gunnlaugsson je namreč včeraj na islandski nacionalni radijski postaji oznanil, da bo njegova vlada ponovno vložila zahtevo za umik islandske kandidature za pristop k Evropski uniji. Potezo je seveda takoj kajpada toplo pozdravil evroskeptični del Evrope.

Islandski premier je bil jasen. Pogajanj z Evropsko unijo o vstopu Islandije v to nadnacionalno tvorbo ne bo. Gunnlaugsson je pri tem še dodal, da je s stališča trenutne islandske vlade sodelovanje z Unijo popolnoma nesmiselno početje. Islandija je tako najverjetneje dokončno prekinila proces vstopa v Evropsko unijo, ki se je sicer začel neposredno po začetku svetovne finančne krize leta 2009.

Predlog za umik kandidature se sicer ni zgodil prvič. Po volitvah leta 2013 je namreč v Islandiji na oblast prišla desnosredinska stranka napredka, ki je zagovarjala bolj trezno islandsko zunanjo politiko. V prvi polovici lanskega leta, torej 2014, je islandska vlada javno oznanila, da bo umaknila izjavo za pristop k Evropski uniji. Vlada je popustila šele pod pritiski opozicije in nekaj tisoč protestnikov, ki so za potrditev te odločitve zahtevali razpis referenduma.

Tokrat se islandska vlada očitno ne boji več ne enih ne drugih, saj je v parlament že vložila predlog za umik zakona. Islandija je bila sicer prva žrtev zloma podivjanega finančnega kapitalizma in v tej luči gre popolnoma razumeti njen odpor do mednarodne inštitucije, ki pooseblja pobezljan laissez-faire duh. Morda pa bo prav tokratna poteza Islandije Evropski uniji v opomin, da je morda v tej nadnacionalno-nacionalistični mineštri vendarle potreben globlji premislek. In to ne le na ravni kozmetičnih popravkov bruseljskih birokratov.