BritOFF jordanske energetike

BritOFF jordanske energetike

Aktualno-politična novica
jordanija
23. 12. 2019 - 10.05
 / BritOFF

10.05

V tokratnem Abecedariju spregledanih potujemo na Bližnji vzhod v Jordanijo, ki je v siceršnjem poročanju nismo pozabili, a smo povsem spregledali dogovor o dobavi plina, ki ga je Nacionalno podjetje za električno energijo, krajše NEPCO, leta 2016 podpisalo z izraelsko-ameriškimi partnerji. NEPCO je včeraj sporočil, da je vse pripravljeno za začetek poskusne dobave plina iz Izraela, ki bo potekalo v prvih mesecih naslednjega leta. Hkrati se pred parlamentarno palačo odvijajo protesti proti dogovoru in dobavi plina, ki ga je po mnenju protestnikov Izrael z okupacijo ukradel Palestincem. Tudi v parlamentu je 58 poslancev včeraj od vlade zahtevalo, naj spiše zakon, ki bi razveljavil  plinski dogovor.

Podjetje Noble Energy s sedežem v ameriškem Teksasu, ki skupaj s tremi izraelskimi podjetji upravlja leta 2010 odkrito plinsko polje v Sredozemskem morju, je sporočilo, da bo v dveh do treh tednih začelo z lokalno dobavo plina, takoj zatem pa še z dobavo plina v Jordanijo in Egipt. Z največjega izraelskega plinskega polja, imenovanega Leviathan, bo Jordanija po dogovoru iz leta 2016 plin prejemala naslednjih 15 let. Jordanski NEPCO je odštel skupno dobrih 9 milijard evrov za 3 milijarde kubičnih metrov plina na leto.

Jordanija je energetsko skorajda popolnoma odvisna od uvoza, saj kar prek 90 odstotkom energetskih potreb zadosti z uvozom plina in nafte iz sosednjih držav, za kar porabi skoraj petino bruto domačega proizvoda. Daleč največ uvozi po Arabskem plinovodu iz Egipta, a se količina v zadnjih letih zmanjšuje, saj je Egiptu samemu začelo primanjkovati plina. Rešitev sta tako Jordanija in Egipt, namesto da bi vlagala v lastne energetske kapacitete, našla v uvozu plina iz Izraela.

Poslovni dogovor med jordanskim državnim podjetjem NEPCO in podjetjem v ameriško-izraelski lasti NBL Jordan Marketing Limited, ki ima sicer sedež na Kajmanskih otokih, je jordanska vlada označila kot tajen in vsebine ni želela razkriti. A ga je jordanski poslanec Saleh al-Armouti uspel razkriti medijem. Armouti je skupaj z nekaterimi drugimi poslanci dogovoru nasprotoval, ker po njegovem krši ustavo v delu, ki se nanaša na pogodbe in sporazume, ki vplivajo na javna sredstva. Take pogodbe po 33. členu ustave niso veljavne brez potrditve parlamenta. Parlament pa plinskega dogovora iz leta 2016 ni potrdil, saj je vlada trdila, da to ni potrebno.

Septembra letos je o zadevi razsodilo ustavno sodišče, ki je na podlagi dejstva, da je bil sporazum podpisan med dvema podjetjema in ne dvema vladama, ugotovilo, da ne potrebuje parlamentarne ratifikacije. Četudi je podjetje v polnem lastništvu države - kakor je v primeru NEPCA - ga ne gre jemati kot uradno javno institucijo in zatorej ni podvrženo sodni oblasti javne uprave, je razsodilo sodišče. Sila čudna razsodba, če vemo, da člane upravnega odbora podjetja neposredno izbira vlada.

8.05

V drugem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem se bosta pomerila kandidata dveh največjih strank. Trenutna predsednica in kandidatka HDZ-ja Kolinda Grabar-Kitarović je v prvem krogu prejela slabih 27 odstotkov glasov. Prehitel jo je kandidat tako imenovanih socialdemokratov in nekdanji premier Zoran Milanović, ki mu je glas namenilo nekaj manj kot 30 odstotkov volivcev. Tretji je z dobrimi 24 odstotki glasov bil narodnozabavni pevec in neodvisni kandidat Miroslav Škoro, ki se je sam razglašal za kandidata HDZ-ja, s Kolindo Grabar-Kitarović pa tekmoval, kdo je bolj podoben Franju Tuđmanu. Volitev se je udeležila dobra polovica volilnega telesa. Škoro je največ glasov med vsemi kandidati prejel v slavonskih županijah, Grabar-Kitarović v dalmatinskih in južnejših županijah v osrednji Hrvaški, Milanović pa v Zagrebu in severnejših županijah osrednje Hrvaške ter Istri. Drugi krog volitev bo 5. januarja.

Razglasili so rezultate predsedniških volitev v Afganistanu, kjer je že 28. septembra glasovala le petina vseh volilnih upravičencev. Trenutni predsednik Ašraf Gani je prejel 50,6 odstotka glasov, ravno dovolj, da ne potrebuje drugega kroga. Na rezultate se lahko poraženci še pritožijo, kar je Abdulah Abdulah, ki je prejel slabih 40 odstotkov, tudi napovedal. Velike legitimnosti vladanja si ne moreta obetati ne eden ne drugi, saj na primer polovica prejetih glasov od le petine vseh volilnih upravičencev pomeni, da je Ganija podprlo le 10 odstotkov volivcev. Hkrati so talibi, ki na terenu nadzorujejo več kot polovico Afganistana, volitve bojkotirali. Pravzaprav zelo nizki standardi za made in USA "demokracijo".

Kitajsko finančno ministrstvo je sporočilo, da z novim letom znižuje uvozne carine na 850 izdelkov. V tem letu je bilo davkov po običajnih davčnih stopnjah oproščenih 706 izdelkov. Nižanje davkov na uvoz je namenjeno povečanju uvoza dobrin, ki jih na Kitajskem primanjkuje, predvsem za vsakdanjo potrošnjo. Gre na primer za zmanjšanje davkov na uvoz zamrznjene svinjine z 12 na 8 odstotkov, ker je afriška prašičja kuga skorajda prepolovila prašičjo populacijo na Kitajskem in tako zvišala cene svinjine na trgu. Zmanjšali bodo tudi carine na avokado in podobne prehrambene izdelke ter ukinili carine na zdravila za astmo in diabetes. Prav tako bodo ukinili carine na feroniobij, ki se uporablja pri obdelovanju kovin, da bi okrepili visokotehnološki razvoj.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.