Pozdravljeni v četrtkovem tematskem BritOFFu, ki se seveda ukvarja s tehnologijo, tehnološkim biznisom in regulacijo obojega. Tak je ponavadi tudi evolucijski vrstni red. Regulacijo tehnologije in tehnoloških podjetij je v zadnjih nekaj mesecih močno zaostrila Kitajska. Številna velika kitajska tehnološka podjetja je presenetilo nenadno posredovanje države na področju zaščite potrošnikov in monopolističnih poslovnih praks.

V začetku leta je bil tarča regulacijskega posredovanja predvsem kitajski ekvivalent Amazona - Alibaba, ki je nameraval takrat kot ločeno podjetje na borzi predstaviti svoje hčerinsko podjetje, ki je razvilo na Kitajskem izredno uspešno platformo za elektronsko plačevanje Alipay. Alipay se je že pred časom razširil tudi na druga področja finančnih storitev, kot so potrošniški krediti, zavarovalništvo, varčevanje in trgovanje z vrednostnimi papirji. Pekinške oblasti so zahtevale dodatne spremembe in večji rezervni kapital, hkrati pa so preprečile ponudbo delnic na šanghajski borzi. Investitorji, tako ameriški skladi in različne banke kot tudi in predvsem ustanovitelj Alibabe in Alipaya, so tako izgubili vsaj 30 milijard evrov.

Kmalu po tem je državna administracija za regulacijo trgov izvedla še preiskavo samega Alibabe, ki se je precej hitro končala z ugotovitvijo, da se je Alibaba obnašal monopolistično v odnosu do trgovcev na svoji platformi. Kazen je bila skoraj dve milijardi evrov in pol.

Primer Alibabe je simptomatičen primer aktualnega kitajskega pristopa do regulacije tehnoloških podjetij, ki so si pridobila izjemno veliko moč v določenih segmentih gospodarstva. Po eni strani se oblasti v Pekingu odzivajo na splošno negodovanje državljanov nad temi podjetji. V času epidemije so dobički tehnoloških podjetij rasli, zaposleni pa jih niso bili deležni. Poleg tega je regulacija tudi orodje, s katerim lahko politično vodstvo omeji ekonomsko in družbeno moč podjetij in ljudi, ki jih vodijo. Eden izmed teh vodij je na primer Jack Ma iz Alibabe. Slednji je morda najvplivnejši kitajski influencer, ki je konec lanskega leta na konferenci v Šanghaju ne prvič, a očitno do nadaljnjega zadnjič kritiziral kitajsko vlado. V zadnjih  mesecih se Ma le redko oglasi v javnosti, zapustil pa je tudi svoj lastni resničnostni šov za nadobudne podjetnike. Kot je nedavno povedal njegov poslovni partner, se je Ma odločil, da se ne bo izpostavljal, in se je začel posvečati slikanju.

V preteklosti Kitajska ni prav pogosto uveljavljala protimonopolne zakonodaje proti svojim tehnološkim podjetjem. Vlada je namreč glavno grožnjo videla v ameriških tehnoloških velikanih in je zato spodbujala rast domačih konkurentov. Postopki proti Alibabi še zdaleč niso osamljen primer in podobne preiskave več kot tridesetih tehnoloških podjetij pričajo, da gre za spremenjeno politiko kitajske vlade, kar zadeva regulacijo gospodarskih družb v tem sektorju. Kot so povedali visoki kitajski funkcionarji, si vlada želi zaščititi potrošnike in pa usmeriti podjetja v večja vlaganja v bazične raziskave, ki bi Kitajski pomagale, da se v tehnološkem smislu osamosvoji od Združenih držav Amerike. To je sicer le zadnji od vrste dokazov, da postopno ekonomsko in tehnološko razdruževanje obeh svetovnih supersil motivira vse več odločitev na obeh koncih Pacifika.

Z vrha injicirana kampanja proti tehnološkim velikanom je v kitajski birokraciji sprožila tudi bitko za vpliv in resurse. Takšni boji so običajni v kitajskem državnem aparatu, kjer številne državne institucije s prekrivajočimi se pristojnostmi pogosto tekmujejo za moč in proračunska sredstva. Glavna agencija za nadzor trgov ima trenutno zgolj 50 zaposlenih in si prizadeva za drastično širitev osebja in pristojnosti.

Naslednja in verjetno najpomembnejša bitka je že na horizontu. Tako kot v ZDA in Evropski uniji bo za tehnološka podjetja najpomembnejša prihodnja regulacija, ki bo urejala zdaj le malo brzdano zbiranje, analiziranje in izkoriščanje podatkov o uporabnikih.