ob 9:00

Naslednja država, ki bo legalizirala marihuano za rekreativno uporabo, bi lahko bila Paragvaj. Država je, za Mehiko, druga največja pridelovalka marihuane v Latinski Ameriki, od pridelave pa imajo seveda največ koristi preprodajalci. Po novi zakonodaji bi lahko posamezniki doma vzgojili do trideset rastlin na leto.

Selimo se na vzhod Evrope, v Ukrajino, ki se bori z močno inflacijo. Ukrajinska grivna je samo v letu 2015 padla za polovico svoje vrednosti s konca leta 2014. Njihova centralna banka je zato dvignila stopnjo refinanciranja, oziroma obrestno mero na 30 odstotkov s prejšnih 19,5. Sprememba začne veljati z današnjim dnem. Centralna banka bo tudi povečala odstotek z izvozom ustvarjenih deviz, ki jih morajo ukrajinska podjetja prodati centralni banki, na 75 odstotkov.

Ne tako drastičnih ukrepov, a vseeno, pa so se poslužili študentje na Nizozemskem. Protestirajo zaradi podobnih razlogov, kot bi lahko protestirali tudi študenti v Sloveniji. Z željo po bolj demokratični ureditvi Univerze in drugačnem načinu financiranja so zasedli rektorat Univerze v Amsterdamu. Naslednja zahteva je, da se iz vodilnih mest na Univerzi umaknejo ljudje iz gospodarstva.

V britoffu ob desetih pa ostanemo v gospodarstvu. Največji izmed velikih se prepirata o regulaciji nad pogoji za uvoz oziroma izvoz informacijsko telekomunikacijskih sredstev. Kitajska od IT podjetij zahteva, da ji predajo predajo enkripcijske ključe, oziramo druge možnosti za nadzor uporabnikov.

ob 10:00

Tudi Kitajska se bo šla boj proti terorizmu prek spleta. Od informacijsko telekomunikacijskih podjetij, ki tam poslujejo bo po novem zahtevala, da ji izročijo enkripcijske ključe svojih programov ter njihovo izvorno kodo. Z njo bodo lahko iskali pomankljivosti v programih, ki jih bodo uporabili za nadzorovanje kitajskih uporabnikov in zaščito vladnih podatkov.

Vendar Združene države Amerike, iz katerih prihaja največ podjetij, ki se jih bo novi protiteroristični zakon dotikal, niso najbolj zadovoljne. Ameriški predsednik Barrack Obama je kitajskemu premieru odločno povedal, da bo novo kitajsko regulacijo potrebno spremeniti, če bodo želeli delati biznis z Združenimi državami in Ameriko.

A če upoštevamo Snowdnova razkritja, je Obama povedal, da želijo Združene države ohraniti monopol nad masovnim nadzorovanjem in vohunjenjem za uporabniki medmrežja. Marsikatero ameriško podjetje namreč že ob proizvodnji vključi v svoje izdelke varnostne luknje, ki jih ameriške obveščevalne službe s pridom izkoriščajo. Taka podjetja so Cisco [sisko], Microsoft, Apple, Hewlard Packard in še bi lahko naštevali.

Kitajska se je odločila, da bo šla po stopinjah Rusije. Ta je podoben zakon sprejela aprila lani. Svoj razvojni oddelek je Moskvi zato zaprl Google, iz Rusije pa je odšel tudi Adobe. V ruskih vladnih agencijah naj bi letos prišlo tudi do migracije na odprto kodno in prosto programje. To je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal že leta 2011. A Kitajska je kljub vsemu mnogo večje tržišče kot Rusija in Silicijeva dolina, se mu bo težje odrekla.