BritOFF koncesije za Koblo

V ponedeljkovem BritOFFu na frekvenci Radia Študent se posvečamo lokalnim tematikam. Tokratna bo letnemu času primerna: govora bo o smučišču Kobla in investicijah, ki jih tam namerava izvesti družba 2864 Bohinj. Vlada je namreč družbi, ki je v lasti južnotirolskega proizvajalca žičniških naprav, podjetja Leitner, in njegovega zastopnika za območje Balkana, minuli petek podelila koncesijo za graditev krožnokabinskih žičnic med Bohinjsko Bistrico, Ravnami in Sedlom pod Malim vrhom ter Slatnikom.

Omenjena družba – ime si je nadela po nadmorski višini najvišje slovenske gore – je lastništvo nad vsemi žičniškimi napravami in objekti na Kobli pridobila v postopku prodaje premoženja podjetja Kobla ŽTG – žičnice, turizem, gostinstvo, ki je oktobra 2019 pristalo v stečaju. Kot smo že poročali v lokalnem BritOFFu junija lani, je vlada takrat sprejela uredbo o koncesiji za graditev žičnic v Bohinjski Bistrici, ki določa območje gradnje in zahteve do prihodnjega koncesionarja, sedaj pa je koncesijo, veljavno štirideset let, tudi podelila. Vlada je to storila brez javnega razpisa, saj je predmetna koncesija prometno povezana z že obstoječo žičniško napravo, to je vlečnico Kozji hrbet.

V skladu z Zakonom o žičniških napravah za prevoz oseb je po pridobljeni uredbi o koncesiji in dejanski koncesiji treba pridobiti še gradbeno dovoljenje, za kar pa je potrebno predložiti še okoljevarstveno soglasje. Po besedah zastopnika družbe Leitner za zahodni Balkan Franca Alaina Furlanija v časniku Dnevnik je ravno ta počasen napredek skozi birokratizem razlog, zakaj so se prvotni načrti družbe 2864 Bohinj spremenili in posledično okrnili. Sedaj je na Kobli v načrtu gradnja dveh kabinskih žičnic: prva bo povezovala Ravne, druga pa – z vmesno postajo – vrh smučišča. Obenem bo po zaključku del na smučišču delovalo še pet vlečnic.

Cena investicij, ki vključujejo tudi urejanje ostale infrastrukture, gostinskega lokala in vzpostavitev šole smučanja ter izposoje tako smučarske kot kolesarske opreme, naj bi znašala približno 30 milijonov evrov. Končni strošek pa bi bil glede na podražitve gradbenih materialov lahko še višji in bi v skrajni posledici investitorja prislil v revizijo projekta. Zaradi vsega naštetega je predvideno povezovanje Koble s smučiščem na Soriški planini, ki bi tvorila smučišče 2864 Bohinj, za zdaj zastalo, čeprav medsebojni interes za to ni povsem zamrl. 

Kljub vsemu so z Bohinjskega še pred zaključkom starega leta prispele dobre vesti. Po obilni snežni pošiljki, ki je še pred meteorološko zimo pobelila tamkajšnje hribe in doline, so vlečnico Kozji hrbet na Kobli po več kot desetletju mirovanja zagnali konec drugega tedna lanskega decembra. Prvi korak k oživljanju smučišča, kjer prav letos obeležujejo petdeset let, odkar so na vrh prog prvič pripeljali smučarje, je tako storjen tudi na snegu.