Deseta

Ob bližajoči se 60. obletnici Rimske pogodbe, dokumenta, ki je postavil temelje za današnjo Evropsko unijo, se bodo v Evropskem parlamentu vrstile proslave. Danes bo v Vatikanu predstavnike evropskih institucij ter vlad držav članic sprejel papež Frančišek. V nedeljo se bodo v Rimu sestali voditelji držav članic in predstavniki vseh treh institucij Evropske unije. Razglabljali bodo o prihodnosti Evropske unije s poudarkom na beli knjigi možnih scenarijev, ki jo je predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker predstavil pred slabim mesecem.

Evropska unija se očitno zaveda svojega staranja, zato se vse bolj, ko se obletnica približuje, tudi vse bolj in bolj intenzivno preizprašuje. Kdo smo, kam gremo, zakaj sploh smo? V luči te eksistencialne krize je mogoče razumeti tudi dogodek, ki se je v Evropskem parlamentu odvil v torek. Predsednik Evropskega parlamenta Andrea Tajani in podpredsednica Mairead McGuiness sta na sedežu Evropskega parlamenta v Bruslju sprejela običajne državljane Evropske unije in se z njimi pogovarjala o prihodnosti EU. Prisotni so bili tudi poslanci Evropskega parlamenta in predstavniki nekaterih nevladnih organizacij, udeleženci pogovora pa so jim lahko zastavljali vprašanja. Pogovor se je vrtel predvsem okrog vprašanj o brezposelnosti mladih, prihodnosti EU po Brexitu, podnebnih spremembah in varnosti. Osrednje vprašanje je bilo, kako zagotoviti, da bodo institucije Evropske unije v svojih odločitvah ohranjale stik z navadnimi državljani. Podpredsednica parlamenta je udeležence dogodka vprašala, koliko od njih jih meni, da je Evropska unija storila dovolj na področju zaposlovanja mladih. Tega ni menil nihče.

Poti v Evropski parlament v Bruslju pa niso našli samo navadni državljani, temveč tudi bakterija legionella, ki povzroča legionarsko bolezen. To ni prvič, da se je bakterija pojavila v vodovodnem sistemu Evropskega parlamenta. Za zdravje evropskih poslancev pa ni treba pretirano skrbeti, do okužbe z bakterijo namreč pride samo v primeru vdihavanja delcev v okuženi vroči vodi, torej pod tušem.

Britanska premierka Theresa May je uradno naznanila, da bo 29. marca sprožila člen 50, kar pomeni, da bo 29. marca v uradnem pismu sporočila predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, da Velika Britanija zapušča Evropsko unijo. Donald bo nad vsebino pisma verjetno presenečen.

Nismo prepričani, da bo May povsem zadovoljna s tem, kako si ločitev predstavljajo v Evropskem parlamentu. Portal Politico.eu je pridobil dokumente Odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki sodeluje pri pripravi terena za Brexit. Odbor je mnenja, da bo morala Velika Britanija tudi po izhodu iz Evropske unije ostati pod jurisdikcijo Evropskega sodišča. Za May je odhod iz Evropskega sodišča ena izmed glavnih prioritet pri pogajanjih za Brexit, saj meni, da Velika Britanija ne bo zares suverena, dokler ne bo pod nadzorom izključno lastnih zakonov.

Odbor Evropskega parlamenta za razvoj je sprejel neobvezujočo resolucijo, naj se vzpostavijo pravila, ki bi od držav, ki z EU trgujejo, zahtevala spoštovanje človekovih pravic. Resolucija je namenjena predvsem temu, da se spodbudi aktivnost Evropske komisije na področju ustvarjanja pravil za države, s katerimi EU trguje. Evropska komisija se je po zrušitvi tovarne v Bangladešu, v kateri je umrlo 1100 ljudi, zavezala, da bo ustvarila EU iniciativo, vendar ji to do zdaj še ni uspelo. Odbor za razvoj od Evropske komisije zahteva, naj pripravi ustrezne zakonske predloge

Resolucija Odbora Evropskega parlamenta za razvoj se nanaša predvsem na tekstilno industrijo. Več kot 70 odstotkov vseh tekstilnih izdelkov v EU pride iz držav, kot so Kitajska, Indija, Bangladeš, Kambodža, Indonezija in Vietnam. Nizke plače, dolgi delovniki in nevarni pogoji za delo v teh državah sicer niso nekaj novega, vendar pa je na njih včasih mogoče pozabiti. Zato so na Odboru za razvoj tudi mnenja, da bi bilo treba izdelke, ki so pridelani s socialno vestjo, posebej označevati.

Evropska komisija je včeraj predlagala popolno prepoved uporabe pesticidov, ki vsebujejo snovi, ki so strupene za čebele. Že leta 2013 je Evropski parlament sprejel začasno prepoved uporabe teh pesticidov. Trinajst držav članic je kmetom in proizvajalcem pesticidov kljub temu dovolilo uporabo teh specifičnih pesticidov. Med 2013 in 2016 je bilo izdanih 58 dovoljenj, zaradi katerih je Evropska komisija opozorila države članice. Znanstveniki, ki čebele proučujejo že dolga leta, opažajo izginjanje čebel. Kmetje pa opozarjajo, da se jim zaradi prepovedane uporabe pesticidov manjša pridelek. Evropski poslanci so februarja pripravili resolucijo, v kateri so se zavzeli za hitrejšo odobritev pesticidov z nizkim tveganjem. Prav tako so pozvali Evropsko komisijo, naj do leta 2018 pripravi ustrezno zakonodajo za pospeševanje ocenjevanja, avtorizacije in registracije pesticidov z nizkim tveganjem.

Odbor Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov je sprejel osnutek zakona o spletnem trgovanju. Po novem osnutku zakona bi odgovornim organom držav članic Evropske unije pripadle enotne pristojnosti za odkrivanje in preprečevanje kršitev pravic potrošnikov na spletu. Pristojnim organom bi bilo po novi zakonodaji omogočeno preveriti, če spletne strani blokirajo potrošnike na podlagi lokacije, izslediti identitete spletnih goljufov in pa zrušiti spletne strani, na katerih se goljufije pojavljajo. V trenutni zakonodaji je problematično predvsem to, da pristojni organi držav članic nimajo enakih pooblastil. Tako je, na primer, v nekaterih državah nemogoče sodno preganjati spletno goljufijo, ki je iz spleta že izginila, kar se ponavadi zgodi v nekaj urah. V nekaterih državah nimajo pristojnosti slediti finančnim tokovom do identitet tistih, ki goljufije vršijo. Prav tako v večini držav ni mogoče zrušiti spletnih strani, na katerih se kršitve pravic potrošnikov pojavljajo. Preiskava iz leta 2014 je pokazala, da se na 37 odstotkih straneh spletnih trgovin v Evropski uniji pojavljajo kršitve potrošniških zakonov.

Za konec še k zunanji politiki Evropske unije. Predsednik Evropskega parlamenta Andrea Tajani je turško zmerjanje nizozemske in nemške politike z nacistično označil za popolnoma neprimerno. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je, potem ko sta Nizozemska in Nemčija prepovedali zborovanji v podporo njegovi kampanji za ustavni referendum, povedal še, da je Turčija država z velikim ponosom in da se z njim ne gre igrati. Zaradi njegovih komentarjev je bil turški delegat za Evropsko unijo že pozvan pred Evropsko komisijo.

Osma

V Belorusiji je bilo aretiranih 26 aktivistov, obtoženih načrtovanja državnega udara 25. marca. Na ta dan se bo v Belorusiji odvil protivladni protest. Belorusi so že od srede februarja letos protestirali proti zakonu, ki je uvedel tako imenovani davek na družbene parazite. Ta davek je dodatno obdavčil vse, ki na leto delajo manj kot 183 dni, sprejet pa je bil sicer že aprila 2015, vendar je v veljavo stopil šele februarja 2017. Po enem mesecu protestov je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko sprejel odločitev, da zakon do naslednjega leta še ne bo stopil v veljavo. Protesti so se v tem času od nasprotovanja novemu davku razširili na splošno nasprotovanje Lukašenkovi vladi.

Glasovanje o predlogu ameriške zdravstvene reforme je bilo preloženo za nedoločen čas. Odločitev za preložitev so v predstavniškem domu sprejeli republikanci, ker jih predsednik Donald Trump s svojim predlogom ni povsem prepričal. Republikanci se tako kljub večini v predstavniškem domu ameriškega kongresa borijo z nabiranjem zadostne podpore. Trump je republikancem postavil ultimat, ali sprejmejo zdravstveno reformo danes, ali pa bodo po dnevnem redu nadaljevali z njegovo davčno reformo. V primeru, da bo Trumpov predlog zdravstvene reforme sprejet, bo zavarovanje izgubilo okoli 24 milijonov ljudi, je ocenil kongresni proračunski urad.

Venezuelska vlada je odpoklicala 70 vojakov, ki jih je poslala v sosednjo Kolumbijo. Kolumbijski predsednik je prisotnost venezuelskih vojakov označil za nesprejemljivo, skupaj z venezuelskim predsednikom pa sta se odločila, da bosta dolgoletne spore med državama raje reševala diplomatsko. Venezuela je lani avgusta ponovno odprla svojo mejo s Kolumbijo, potem ko je bila ta eno leto zaprta zaradi napada na venezuelske vojake, ki ga je izvedla kolumbijska paramilica.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje, in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.